Letošnji praznik dela v svoji več kot stoletni tradiciji praznovanja predstavlja pomembno razvojno prelomnico, ko prvič kot državljanke in državljani EU skupaj s 450 milijoni prebivalcev iz 25 držav praznujemo 1. maj. To pa pomeni, da prvič skupaj z delavkami in delavci razširjene Evrope delimo pričakovanja in dileme glede prihodnjega socialno-ekonomskega razvoja, predvsem glede tega, kako bomo hkrati dosegali gospodarsko učinkovitost in socialno blaginjo za vse, je na 23. tradicionalnem srečanju dolenjskih delavcev na Debencu pri Mirni dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Simbolika današnjega dvojnega praznovanja nam tudi sporoča, da je temelj razširjene EU socialna, na znanju temelječa Evropa, v kateri ima delo in s tem povezano zagotavljanje socialne varnosti osrednjo vlogo. Cilj, za katerega si prizadeva socialna Evropa, je boj proti izključenosti in diskriminaciji posameznikov ter prizadevanje za večjo socialno pravičnost in socialno varstvo, enakost med ženskami in moškimi, solidarnost med generacijami in varstvo otrokovih pravic, je menil Dimovski.
Grizold: Prvi maj letos zgodovinski
Na Javorovici nad Šentjernejem pa je potekalo tradicionalno srečanje v počastitev praznika dela in padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki se ga je udeležil tudi obrambni minister Anton Grizold. Ob tem je poudaril, da je letošnji 1. maj zaradi vstopa v Evropsko unijo za Slovenijo zgodovinski dan, primerljiv s 25. junijem 1991.
Grizold je med drugim spomnil, da se na vsakoletnem prvomajskem srečanju na Javorovici spominjajo partizanov 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki so leta 1944 padli med boji v teh krajih. Ob tem se udeleženci "spoštljivo spominjamo zgodovinskih dogodkov in bojev na vseh poteh, ki smo jih Slovenci prehodili do narodne osvoboditve in samostojne države Slovenije v združeni Evropi".
Slovenija, ki je od nedavnega polnopravna članica zveze Nato, je od danes uradno tudi polnopravna članica EU, je povedal Grizold in dodal, da morajo biti državljani na to ponosni, saj je malo držav, ki so v tako kratkem času dosegle to, kar je Slovenija dosegla v dobrih trinajstih letih samostojnosti.
Pahor na srečanju v Mariboru
Na praznik dela so se spomnili tudi v Mariboru, kjer je območna podravska organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije organizirala srečanje, na katerem sta spregovorila predsednik DZ Borut Pahor in mariborski župan Boris Sovič.
Spomin na demonstracije v Chicagu
Prvi maj kot mednarodni praznik dela praznujemo v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delovnik. Prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se praznuje kot praznik delavske solidarnosti. Tudi na Slovenskem so bila prva praznovanja leta 1890, tako v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu, odtlej pa vsako leto do prve svetovne vojne. Že pred prvo svetovno vojno se je 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci na ta dan prosti.
Na Slovenskem so se v letih 1917 in 1918 prvomajska praznovanja obnovila in pomenila demonstracije za mir. Po prvi svetovni vojni se je praznovanje še bolj razširilo. Po zmagi fašizma praznovanje 1. maja ni bilo dovoljeno, nacistične oblasti pa so ga ohranile, vendar kot narodni praznik nemškega ljudstva vseh slojev. Narodnoosvobodilno gibanje je ob 1. maju prirejalo mitinge. Po letu 1945 se je prvomajsko praznovanje v vsem zgledovalo po sovjetskem vzoru z vojaškimi paradami in predstavitvami delovnih dosežkov. V Jugoslaviji je bil 1. maj aprila 1945 razglašen za državni praznik in dela prost dan, od leta 1955 pa sta bila prosta dva dneva. V Sloveniji je po zakonu iz leta 1991 1. maj državni praznik dela, prosta pa sta dva dneva.
