Na sveti večer bodo slovesne polnočnice darovali tudi slovenski škofje. Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode bo vodil polnočno mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, koprski škof Metod Pirih v župnijski cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, koprski pomožni škof Jurij Bizjak pa v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru.
Polnočna maša ali polnočnica predstavlja vrh praznovanja svete noči. Ker so prihod Kristusa (Zveličarja) razglasili angeli, se je zanjo uveljavil tudi izraz angelska maša. Ob polnočnici v Cerkvi božični praznik obhajajo še z dvema mašama - zjutraj z zorno oziroma pastirsko mašo ter podnevi s tako imenovano veliko mašo.
Tako se bodo tudi na jutrišnji božični dan (25. december) verni po vsej Sloveniji zbirali pri slovesnih bogoslužjih. Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode bo ob 9. in 16. uri maševal v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, mariborski pomožni škof Anton Stres ob 19. uri na sv. Križu nad Belimi vodami in koprski škof Metod Pirih ob 10. uri v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru.
Slovenski škofje pozivajo k miru
Slovenski škofje so pred prihajajočimi prazniki voščili mir, razumevanje in "zaupanje v tem svetu negotovosti in nasilja", pa tudi upanje in božično veselje, "ker je Božja ljubezen močnejša od hudobije, ki je v svetu."
Tudi verski vodja slovenske protestantske cerkve, škof Geza Erniša, v letošnjem božičnem nagovoru poziva vse državljane, naj si prizadevajo za dosego trajnega miru.
V voščilu so slovenski škofje zapisali, da je eden izmed najbolj ganljivih prizorov, ki se je trajno vtisnil v spomin ljudi, tisti o Jožefu in Mariji, ki se jima je rodil Jezus. Ta zgodba nagovarja tako verne kot neverne, v njej pa se razodeva ponižnost Boga in njegova ljubezen do človeka, ki je v Jezusu Kristusu pokazal svoj pravi obraz. Ta daje ljubezen in mir, "tisti mir, ki so ga angeli oznanjali ob njegovem rojstvu," je še zapisano v voščilu slovenskih škofov.
V svoji poslanici se škof Erniša opira na nagovor, ki ga prinaša luč iz Betlehema, mesta, ki prav tako kot še mnoga mesta po svetu doživlja sovraštvo, nasilje in smrt. Zato ostaja tudi v Erniševem sporočilu glavno vodilo mir, ki med ljudmi vzpostavlja temelj, iz katerega raste upanje, ki mu protestanti kljub sedanjim težavam želijo nazdraviti. Škof Erniša svoj nagovor zaključuje z željo, da bi vsi, tako verni kot neverni, v prihajajočem letu med seboj ravnali s strpnostjo in dobroto.
