Praznik predstavlja spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili in stlali pred Jezusom Kristusom, ko je prišel v Jeruzalem. Verjetno pa je obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali "sveto" rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen. Sveto zelenje različnih oblik se po Sloveniji imenuje različno: v Prekmurju se imenuje presnec, okrog Šoštanja vejnik, pri Slovenj Gradcu in v Dravski dolini pa butara, pušeljc, leseni žegen, na Koroškem pa presta, praselj, svetovec, cvetnik. V Beli krajini imenujejo ljudje speto zelenje drenik, na Primorskem pa ponavadi povežejo kar oljčne vejice ali palme. Ena izmed posebnosti pa so na cvetno nedeljo gotovo ljubljanske cvetne butarice. V njih so največkrat spete vejice brina, pušpana, ciprese, glavnino take butarice pa tvorijo pobarvani, umetno zaviti in naokrog prepleteni oblanci, največkrat bele, modre in rdeče barve. Takih butar v tujini ne poznajo, praviloma pa jih prodajajo na cvetnem trgu za ljubljansko stolnico.
Blagoslovljene butare uporabljajo po Sloveniji v različne namene. Prekmurci imajo prasnec za svetinjo; z njim obhodijo domačijo, dotakniti se ga morajo bolniki. Ljubljanske butarice se v novejšem času uporabljajo za sobni okras, na deželi pa imajo butarice tudi statusni pomen; večjo in lepšo, kot jo je neka družina nekdaj imela, več je veljala.
Papež pozval k solidarnosti s trpečimi v Iraku
Papež Janez Pavel II. je na cvetno nedeljo več deset tisoč mladih vernikov na trgu Svetega Petra v Vatikanu pozval k solidarnosti z njihovimi vrstniki, ki trpijo v konfliktih v Iraku, sveti deželi in drugod po svetu. Papež je nato vodil mašo v baziliki Svetega Petra, ki se je je udeležilo vsaj 30.000 ljudi. Med mašo je papež Jeruzalem imenoval mesto miru, ki je skozi stoletja doživljalo nasilje, vojne in pregnanstva. Papež je dejal, da lahko Jeruzalem velja kot simbol človečnosti, predvsem v dramatičnem začetku tretjega tisočletja, v katerem živimo.
