Ustavo, najvišji pravni akt, smo sprejeli pred 34 leti

Leto po osamosvojitvi, 23. decembra 1991, se je Slovenija osamosvojila tudi v pravnem smislu, saj je bila sprejeta ustava samostojne Slovenije kot temeljni in najvišji splošni pravni akt.

Temeljni okvir slovenske ustave je t. i. pisateljska ustava, ki je leta 1988 nastala v okviru Društva slovenskih pisateljev. Leta 1990 se je projekt pisanja ustavnega besedila preselil v slovensko skupščino oziroma njeno ustavno komisijo, ki jo je vodil France Bučar. Komisija je oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo v DZ, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov z različnih področij.

Skupina, ki jo je vodil poznejši ustavni sodnik Peter Jambrek, se je poleti 1990 nekaj dni sestajala na podvinskem gradu in končni osnutek, ki je nato pristal na mizi skupščine, pripravila v petih dneh. Vsi trije zbori so sprejeli tudi predlog ustavnega zakona za izvedbo ustave, tako da so novo ustavo slovesno razglasili še isti dan.

Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin je prejšnji teden, ko so na sodišču dan zaznamovali s slavnostno sejo, v izjavi za medije opozoril, da v več evropskih državah, denimo na Poljskem in Madžarskem, izvršilne oblasti krepijo svojo moč na račun drugih vej oblasti. Med očitnimi težavami je izpostavil naraščanja vpliva skrajno desničarsko usmerjenih političnih strank, ki so blizu fašizmu in nacizmu. To ni slučaj, je ocenil Čeferin, saj Evropska komisija preiskuje družbeno omrežje X, ki domnevno deluje z algoritmi, ki promovirajo skrajno desničarske vsebine.

Spoštovanje ustavnih določb, ki naj varujejo demokratično družbo in pravno državo, je pomembno tudi pred volitvami, ki bodo v Sloveniji marca. Med največjimi težavami je Čeferin izpostavil lažne novice, ki vplivajo na rezultate. "Želim si, da bi se politični akterji tega vzdržali, vendar je to seveda iluzorno pričakovati," je dejal.

Predvsem pa si želi, da bi se državljani udeležiti volitev in bili aktivni, pa tudi, da bi prebrali še kaj drugega kot le novice na družbenih omrežjih, ampak resne mnenjske članke. Želi si tudi, da bi kritično sprejeli informacije, ne bi pa niti škodilo, če bi več ljudi bralo tudi kakšno zgodovinsko knjigo. Zgodovina se namreč ponavlja in iz tega se lahko marsikaj naučimo, je povedal.