Janša: Primorska je za vedno in od vedno slovenska

Ob prazniku je Janša izpostavil, da so se meje in oblasti menjavale, z njimi so prihajali tudi časi načrtnega zatiranja slovenskega jezika, kulture in narodne pripadnosti, toda tistega, kar je bilo zasidrano v ljudeh, ni bilo mogoče zatreti.

"Slovenska beseda je vztrajala v domovih in cerkvah, odpor proti raznarodovanju in fašizmu pa je dobival različne oblike, od TIGR-a do množičnega odpora proti okupatorju. Slovenci v tem delu domovine so bili vedno znova pripravljeni stopiti v bran temu, kar je bilo njihovo, čeprav so mnogi za to plačali najvišjo ceno. Ne iz sovraštva do drugega, ampak iz ljubezni do svojega," je v poslanici, objavljeni na vladnem spletišču, zapisal Janša.

Pripadnost svojemu narodu ne pomeni zapiranja pred svetom, temveč samozavest, s katero vanj stopamo, je dodal ob omembi pesnika Srečka Kosovela in njegovega verza iz leta 1925: "Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno." Primorska je skozi svojo zgodovino dokazovala prav to - da zna iz omejitev ustvarjati možnosti, iz skope zemlje rodovitnost, iz lege ob morju pot v svet in iz življenja ob meji prostor srečevanja. Danes si mora dovoliti tudi uspeh, meni Janša.

Kot je navedel, je po desetletjih vztrajanja, odpora in žrtev 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba z Italijo in velik del narodovega ozemlja se je vrnil k matični domovini. Ob tem pa je dodal, da je minilo skoraj šest desetletij, preden smo vrnitev Primorske k matični domovini leta 2006 tudi kot država počastili z državnim praznikom.

"Prej se tega v dolgih 60 letih ni spomnila nobena levičarska oblast, ki jim tudi danes poimenovanje praznika ne da miru. Tako so v mandatu vlade Roberta Goloba spremenili zakon, da so preimenovali praznik, vendar tistega, kar je resnica, ne bodo nikoli mogli spremeniti. Ker JE Primorska za vedno in od vedno slovenska, gre za njeno vrnitev matici in ne za priključitev. Ne nazadnje je to zelo lepo opisal veliki tržaški Slovenec Boris Pahor," je izpostavil glede poimenovanja praznika.

Državni praznik priključitve Primorske k matični domovini, ki sicer ni dela prost dan, praznujemo na dan uveljavitve pariške mirovne pogodbe z Italijo leta 1947, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del pa ostal v Italiji. Ob uzakonitvi jeseni 2005 se je praznik imenoval dan vrnitve Primorske matični domovini, nato pa ga je prejšnji sklic DZ oktobra 2024 preimenoval v dan priključitve Primorske k matični domovini. V parlamentarni proceduri je zdaj predlog o vnovičnem preimenovanju v prvotno različico, čemur pa del primorske javnosti in nekaterih organizacij nasprotuje. Menijo namreč, da zaradi zgodovinskih dejstev ne moremo govoriti o vrnitvi, pač pa o priključitvi.

Poslanico je premier Janša sklenil s prepričanjem, da "kar so generacije pred nami nosile v sebi, danes nosimo mi. Ponosni na to, kar smo prejeli, in samozavestni v tem, kar bomo zapustili za seboj".

Na sobotni slovesnosti, ki je potekala na hipodromu Kobilarne Lipica, je sežanski župan Andrej Sila v nagovoru dejal, da v teh dneh veliko govorimo o imenu praznika. "Besede so pomembne, zgodovinska dejstva so pomembna, kolektivni spomin je pomemben. In prav je, da se o tem pogovarjamo. Toda danes nismo tukaj, da bi se delili zaradi ene besede. Tukaj smo zato, da skupaj praznujemo vse tisto, česar nam nobena beseda ne more vzeti," je pozval župan.

Slavnostna govornica v Lipici je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Spomnila je, da so fašistične oblasti v času med obema svetovnima vojnama poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in kulturnih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic. "Njihov namen ni bil le uničenje slovenskih ustanov. Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost," je dejala.

Spomnila je tudi na pesnika Srečka Kosovela, ki je v tem času pustil neizbrisno sled. "Njegova poezija je postala glas generacije, ki se ni želela sprijazniti s svetom krivic, nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete," je povedala. Po njenih besedah "Kosovelovi verzi niso le odsev časa, v katerem je živel, temveč tudi izraz nemira, zavesti in upanja generacije, ki je odraščala v času sistematičnega zatiranja in preganjanja."

Državni praznik dan priključitve Primorske k matični domovini je spomin na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo. Ta je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, kamor spadajo Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre.