"Pišem se Rak, diagnoza rak, nikoli si nisem mislila, da bo ta diagnoza doletela prav mene ... V bistvu sem bila res v tistih letih, svojih 30. letih, polna veselja, življenja in vsega," se spominja.
4. avgusta 2005 je takrat 30-letna Alenka Rak izvedela, da je zbolela za krvnim rakom. Prišla je z dopusta, ko se je zaradi slabega počutja in želodčnih krčev odpravila k zdravniku. "Imela sem znake, ki jih marsikdo ne opazi. To se pravi prehlade, večkratna vnetja oči, nosu, grla, največji znak moje bolezni, se mi zdi, pa je bila moja utrujenost. Ampak moja utrujenost je botrovala mogoče temu, ker sem v življenju potovala skozi težko obdobje."
Poleg takrat še majhne hčerke je Alenka skrbela za nepokretna stara starša in očeta, ki je bil prav tako priklenjen na posteljo. Že tako težke razmere je bolezen še poglobila.
"Ko izveš za to diagnozo, najprej sem tudi rekla zdravniku, da to nisem jaz, da je to prišlo do pomote ... Zdravnik je rekel, da me niti minute več ne spustijo domov, ostati moram v bolnišnici."
Primarij Pretnar je rekel, da je akutna levkemija res v takem hudem izbruhu, da je treba začeti s kemoterapijo že na petek, v sredo sem bila sprejeta, že v ponedeljek so se pojavili prvi rezultati, moje počutje je bilo boljše ... Z njim pa upanje, da kemoterapija deluje. Alenka je vmes prestala še vrsto bolnišničnih bolezni, in ko je po dolgi hospitalizaciji, značilni za akutno levkemijo, odhajala z oddelka, je vedela, da se bo tja še vrnila.
V okviru programa Bolnik bolniku že 16 let nudi podporo tistim, ki na novo zbolijo. "To mislim, da je res program, ko ti prideš do bolnika, da mu pač poveš, da si ti bivši bolnik, ko te ljudje vidijo in rečejo, pa ne ti, kdo, a ne, pa mu rečeš, to sem jaz, pa rečejo, to nisi ti, izgledaš predobro."
Člani društva, ki so težko bolezen tudi sami preboleli, pomoč nudijo na vseh hematoloških oddelkih po državi. Na Gallusovem nabrežju pa si lahko do konca junija ogledate razstavo, ki prikazuje 17 edinstvenih življenjskih zgodb. "Tako daleč je že, pa tako blizu," je svojo naslovila Alenka, ki jo še vedno najbolj osrečuje družina danes njene odrasle hčerke Petre: "Vedno sem rekla, da le pridem do tiste točke, da jo spravim do šole najprej, potem do poklica, to mi je uspelo, potem sem rekla, da jo le spravim do službe, tudi to mi je uspelo, zdaj mi je pa ... Vse, kar je zdaj, pa mi je podarjeno, imam čudovito vnukinjo, eden je na poti, čez dober mesec še eden, tako da vse to, kar pa zdaj doživljam, mi je pa res podarjeno, tako da vsak dan, ko se prebudim, rečem hvala, nov dan je pred mano ..."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.