Slovenija

Resno družboslovje, ne moralistični zdravi razum, odstira podnebni problem

Ljubljana, 24. 02. 2024 16.46 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Tibor Rutar
Komentarji
18

Prejšnji teden smo ugotovili, da smo v zadnjih 12 mesecih prvič presegli simbolično omejitev segrevanja ozračja za 1,5 C v primerjavi s predindustrijskim povprečjem. Prečkanje te omejitve, ki je bila leta 2015 vzpostavljena v kontekstu Pariškega sporazuma, je slabo – zelo slabo. Antropogene podnebne spremembe ostajajo ena najresnejših nevarnosti, ki čakajo človeštvo v 21. stoletju in katerih dejanske posledice čutimo že nekaj časa. Naivno in, kot bom pokazal, neproduktivno vprašanje se zato pogosto glasi: Zakaj se ničesar še nismo naučili? Kako je možno, da se še vedno ne obnašamo v skladu s to nevarnostjo? Kako je možno, da se povprečen človek sploh ne zaveda prepada, proti kateremu drvimo?

Kot pogosto velja za naivna vprašanja, natančno razmišljanje in uvidi sodobnega družboslovja s teorijo iger na čelu hitro pokažejo, da so predpostavke, iz katerih takšna vprašanja izhajajo, precej nesmiselne. V svoji novi knjigi z naslovom Cooperation and Social Justice slavni levičarski filozof Joseph Heath govori o razlagalnih obratih. Razlagalni obrati so ena najpogostejših ločnic med vsakdanjim, laičnim razumevanjem in specializiranim, znanstvenim razumevanjem. Zgodijo se, pravi, kot posledica odkritij ali teoretskih uvidov, ki ne spremenijo naših specifičnih razlag dogodkov, marveč spremenijo naš temeljni občutek o tem, kaj sploh mora biti razloženo. Heath to ponazori s fizikalnim primerom. Zdravi razum nam pravi, da so premikajoči objekti nagnjeni k zaustavitvi in da se zato lahko dalje premikajo zgolj, če jih zunanja sila poganja naprej. Toda znanstveni uvid Isaaca Newtona to idejo obrne, saj njegov prvi zakon gibanja pravi, da so premikajoči objekti nagnjeni k nadaljnjemu premikanju – razen če jih nekaj ne ustavi. Če to sprejmemo, se naš temeljni občutek o tem, kaj je sploh treba v fiziki razložiti, obrne. Gibanje ni več uganka; spremembe v smeri ali hitrosti gibanja postanejo tarča razlaganja.

Podnebne spremembe
Podnebne spremembe FOTO: Shutterstock

V družboslovnem kontekstu (in s podnebnimi spremembami v mislih) je kolektivno delovanje v velikih, anonimnih družbah dober primer, na katerem lahko ponazorimo razlagalni obrat. Zdravi razum nam pravi, da če ima skupina ljudi kolektivni interes glede doseganja nečesa (denimo zaustavitve izpustov toplogrednih plinov), bo ta skupina tipično delovala kolektivno in uspela zasledovati skupni interes. Od tod tudi zgoraj omenjeno naivno razburjanje, kako je možno, da se takšno domnevno spontano in enostavno kolektivno delovanje še ni zgodilo v primeru podnebnih sprememb.

Toda znanost to logiko obrne na glavo. Uči nas, da v spontanih razmerah obstajajo močni razlogi, da skupki ljudi (sploh ko gre za velike skupine nepoznanih ljudi z bežnimi, neponovljivimi stiki) ne bodo zasledovali cilja, ki je sicer v njihovem skupnem interesu. Kolektivno delovanje v takšnih razmerah je v resnici redko in nenavadno. Zato, kot pravi Heath, niso neuspehi sodelovanja to, kar moramo razložiti, marveč postane uspešno kolektivno delovanje uganka. Naš zmotni zdravorazumski občutek izhaja iz posebnih razmer sodelovanja v pleistocenskem evolucijskem kontekstu človeštva, kjer so bili naši predniki naseljeni v izjemno majhnih skupnostih lovcev in nabiralcev, v katerih so vsi poznali (in sankcionirali) vse člane. Preprosti logiki t. i. sorodstvenega altruizma in recipročnega altruizma elegantno razložita, zakaj je bilo kolektivno delovanje takrat res enostavno, saj so bili individualni in kolektivni interesi ljudi močno prepleteni, ne pa ločeni ali celo navzkrižni – kar je danes v zelo drugačnih družbenih razmerah žal pogosto.

Vprašanje torej ne sme biti: Kako je možno, da vsem preprosto ne uspe stopiti skupaj in v kratkem rešiti podnebnih sprememb? Z vidika družboslovja je to skrajno naivno in neproduktivno vprašanje, ki izhaja iz napačne predpostavke o naravi človeškega obnašanja in ki (zato) ne načenja prave razlagalne uganke in hkrati ne bo rešilo zagate, v kateri smo. Vprašanje mora biti: Glede na kronične probleme kolektivnega delovanja s strukturnim izvorom, kaj lahko storimo – predvsem, kaj lahko stori močni akter v obliki države –, da bodo individualni interesi Slovencev (ali Američanov ali Kitajcev) dejansko bolj poravnani z našim kolektivnim interesom glede podnebnih sprememb? To vprašanje zadene v srce dejanske težave, s katero se soočamo, in namiguje k odgovoru, ki jo bo resnično razrešil.

Tibor Rutar
Tibor Rutar FOTO:

Tako pridemo nazaj k vprašanjem z začetka kolumne. Zakaj se še nismo naučili? Zakaj se ne obnašamo, kot bi se morali? Odgovor je, prvič, da smo se pravzaprav že naučili. Velika večina prebivalstva po celem svetu, vključno s Slovenijo, že leta zelo dobro ve, da se antropogene podnebne spremembe dogajajo in da so nevarne. Okoli 85 odstotkov prebivalstva v tipični državi verjame v podnebne spremembe, okoli 72 odstotkov podpira podnebne politike in okoli 65 odstotkov vidi situacijo kot urgenten problem. Nobene prevladujoče lažne zavesti ni.

Toda, drugič, to ni pravo vprašanje. Problemi kolektivnega delovanja, v katere smo strukturno ujeti ljudje, obstajajo in nam delajo težave tudi v primeru visoke informiranosti o podnebnih spremembah. Dokaj dobro smo informirani, da je zaustavitev podnebnih sprememb v našem kolektivnem interesu. To žal nima veliko opraviti z dejstvom, da so naši praktični, vsakdanji individualni interesi – interes po poceni energiji in hrani, interes po hitrem in udobnem prevozu ali letenju, ko gre za službeni oziroma turistični premik itd. – v navzkrižju z omenjenim kolektivnim interesom; in ker prvi običajno precej bolj motivirajo povprečnega človeka k vedenju kot slednji, imamo težavo.

Naj podkrepim svojo poanto z nekaj podatki. Pred kratkim je bila v reviji Science Advances objavljena študija učinkovitosti podnebnih intervencij na človeška prepričanja in obnašanja (vzorec zajema 60.000 ljudi iz 63 držav). Študija je eksperimentalno preverjala učinke tipičnih intervencij, kot so denimo: (a) informiranje ljudi o tem, kako imajo lahko kolektivne akcije uspešne in močne učinke na reševanje globalnih težav; (b) informiranje, kako nevarne so podnebne spremembe za usodo narodov, iz katerih prihajajo sodelujoči; (c) informiranje, da se 99 odsotkov specializiranih podnebnih znanstvenikov strinja, da se planet segreva predvsem zaradi človeške dejavnosti; (č) zastraševanje sodelujočih z (resničnimi) dejstvi, uokvirjenimi na posebej grozeč način, vzetimi iz resničnih medijskih novic in kolumn, o nevarnostih podnebnih sprememb; (d) pozivanje ljudi k sprejemanju kolektivnih norm in sodelovanju v skupnostni akciji itd.

Ugotovitev študij je več. Za naš namen sta ključni dve. Prvič, večina intervencij med sodelujočimi ni povečala njihovega (povečini že tako zelo visokega) prepričanja v resničnost podnebnih sprememb. Tistih nekaj, ki je imelo pozitiven učinek, je bilo po velikosti zelo skromnih (povečanje prepričanj s 87 odstotkov v kontrolni skupini na okoli 88 odstotkov v eksperimentalnih). Drugič in pomembneje, nobena od intervencij ni pozitivno vplivala na pripravljenost sodelujočih, da bi se dejansko v praksi obnašali skladno s svojimi okoljevarstvenimi prepričanji. Mnoge intervencije so celo nekoliko zmanjšale akcijo sodelujočih. Najbolj negativno na obnašanje je delovalo zastraševanje oziroma moraliziranje.

Ključne lekcije modernega družboslovja se potrjujejo: razkoraki med individualnimi in kolektivnimi interesi so resni, vplivni in nerazrešljivi z golim moraliziranjem. Enako velja za razkorake med golim prepričanjem oziroma namero za obnašanje (verjamem, da moramo biti okoljsko odgovorni) in dejanskim obnašanjem (bom res zato bojkotiral polete, opustil meso in zamenjal avto). Človeško vedenje je precej bolj zapleteno, kot pa namiguje zdravi razum.

Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus političnega think tanka Inštitut za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Kaj vse to pomeni za nas in prihodnost podnebnih sprememb? Je vse izgubljeno? Presenetljivo, ne. V zadnjem desetletju se je zgodila cela vrsta družbenih in tehnoloških sprememb, zaradi katerih so natanko naši individualni interesi začeli postajati bolj poravnani z našim kolektivnim interesom, kar je opazno omililo problem kolektivnega delovanja, v katerem smo tičali. Če se bodo te spremembe nadaljevale, bo lahko 21. stoletje postalo precej manj grozeče, kot je trenutno, in še toliko manj, kot se je zdelo okoli leta 2010.

Leta 2010 so bile standardne (in takrat pravilne) napovedi, da se bo ozračje do leta 2100 segrelo za približno 4 C. To bi bilo absolutno katastrofalno. Današnje standardne napovedi so, da bo segrevanje, če ne izvedemo dodatnih podnebnih politik (ki so trenutno zgolj napovedane), znašalo približno 2,6 C. To nikakor še ni dobro, a kaže na dokajšen napredek v primerjavi z letom 2010. Napredek se je v veliki meri zgodil zaradi veliko strožjih (a še ne dovolj strogih) regulacij, zaradi širitve davka na ogljik (ki pa še ni dovolj razširjen in visok) in zaradi vrste na tehnologijo vezanih sprememb, kot sta denimo veliko večja učinkovitost in cenovna konkurenčnost sončne in vetrne energije v primerjavi s fosilnimi gorivi. Poravnavanje individualnih interesov s kolektivnimi.

Nič od tega trenutno ni dovolj, da bi do leta 2100 segrevanje zadržali vsaj nekoliko pod 2 C, česar se moramo nujno držati. Nadaljnji napredek ni zagotovljen. Problemi kolektivnega delovanja so zagonetni. A s še več političnega truda je tudi scenarij nekoliko pod 2 C možen. Moraliziranje pri tem ne bo pomagalo, spreminjanje strukturnih spodbud in motivacij za obnašanje pač.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

mario7
25. 02. 2024 08.45
+1
Okoljski nateg isto kot je bil covid prehlad.
Diavolo 666
24. 02. 2024 21.14
+4
Še dobr da v ukrejino pošiljamo električne tanke ... dosadni ste že z temi objavami o globalnem segrevanju. Vsako uro na tisoče privat avionov v zraku in to tistih ki nas ozaveščajo o tem 😉
Arhaist
24. 02. 2024 21.14
+4
Sploh ne bom bral clank. Podnebnega problema NI, zelenega prehoda NI je prevara, el avtomobili je prevara. Zapomniti si je potrebno da vse kat je SUBVENCIJA je prevara!
Senzor
24. 02. 2024 19.54
+6
Svetovni vplivni politiki naj ustavijo vojne spopade po svetu in bo takoj boljše ozračje, brez onesnaževanja atmosfere.
Senzor
24. 02. 2024 19.52
+7
Briga nas vaša podtaknjena zelena agenda in podnebne spremembe. V Sloveniji in marsikje po svetu nimaš normalnega dostopa do zdravstvenih storitev. Kljub temu, da jih plačuješ, kot obvezni odtegljaj.
Moncsa
24. 02. 2024 19.21
+5
Dejte prosim... Karkoli dela človek, ne igra vloge. Za kaj spregledate dejstvo, meritev satelitov, da je Sonce, ki 99,99% vpliva na temperature na zemlji, ima povečano aktivnost??????!!!!!!
Artechh
24. 02. 2024 18.54
+6
Kateremu luksuzu ste se odpovedali da bi zmanjšali? Resno vprašanje. Te ki so najbolj glasni največ po dopustih hodijo in se vozijo okoli po trgovinah in kavicah
jutri_pa_res
24. 02. 2024 18.38
+13
Kitajska letno proizvede toliko toplogrednih plinov kot Indija, ZDA in Evropska unija skupaj. Samo lani je kitajska vlada odobrila gradnjo novih 106 GW (cca. 106 termoelektrarn) na premog. Dokler je tako, je ves cirkus z 'zelenim prehodom', ki se ga gre EU, popolna bebavost in pot v ekonomski propad. Kitajska bo pa kmalu po skupnem BDP prehitela ZDA. Pravkar spremljamo, kako nizke cene kitajskih sončnih panelov in el. avtomobilov premagujejo EU in ZDA industrijo, da ne govorimo o cenah ostalih proizvodov. Ali naj gre v to ves planet, ali pa nam ni pomoči.
ricola
24. 02. 2024 18.45
+6
res je, potem pa dodamo še onesnaževanje ki ga povzročajo vojni v UA in izraelu...o tem pa niti besede v medijih. Aja seveda, politika in elite WEFa (ki narekujejo politiko EU) služijo milijarde z vojno industrijo zato ni problem! Iste elite WEFa so tudi odgovorne za obupno energetsko politko EU, plačamo pa to seveda mi!! čez par let nam bodo omejevali potovanje z bencinarji in letali za "nizek ogljični odtis" medtem ko elite in politiki potujejo s privatnimi letali in služijo z orožarsko industrijo.
čokolino23
24. 02. 2024 18.37
+6
DAVEK NA DAVEK ,DAVEK DAVEK
Fyff Gf
24. 02. 2024 18.37
+5
Napad na zdravi razum in intuicijo se konstantno stopnjuje od leta 2020 naprej. Ne bodite neumni in zaupajte svoji intuiciji.
ricola
24. 02. 2024 18.36
+8
Ta zelena agenda, za katero sedaj trpi nižji in srednji sloj je navadno pranje možganov....ljudje pomislite kakšne količine izpustov in umazanije proizvajajo vojne v Ukrajini in Izraelu, kjer tanki, letala in helikopterji dnevno porabijo na tisoče litrov goriva, bombe onesnažujejo in seveda kako onesnažuje orožarska industrija, ki to orožje proizvaja. elite WEF-a (ultra bogati) pa narekujejo evropsko energetsko politiko in so povzročili, da je evropa glede energije popolnoma odvisna od drugih, za kar seveda plačujemo sedaj ljudje višje položnice in dražji bencin. Politika nam bo v roku parih let začela omejevati svobodo gibanja in potovanja, s pretvezo "nizkega ogljičnega odtisa", medtem ko bogataši v wefu ki stojijo za "zelenim prehodom" večkrat tedensko potujejo s privatnimi letali in služijo na pram orožarske industrije.
Inred
24. 02. 2024 18.36
+4
In kaj naj nehamo jesti, hoditi v službo, se razmnoževati?? Podarite mi vse na elektriko, ker 100.000€ nimamo, da preklopimo.
bu?e24 1
24. 02. 2024 17.42
+10
Posadi drevo in se ne sekeri bolj me prej me bojo grele nuklearne bombe kot te topli plin čakam še davek na sončno svetlobo
bu?e24 1
24. 02. 2024 17.42
+3
Posadi drevo in se ne sekeri bolj me prej me bojo grele nuklearne bombe kot te topli plin čakam še davek na sončno svetlobo
Slavko BabIč
24. 02. 2024 17.34
+2
Pridem već kasno na podnebni sestanek..
Slavko BabIč
24. 02. 2024 17.07
+2
A dohtarji še stavkajo?
tornadotex
24. 02. 2024 16.50
-4
Zakaj se še nismo ničesar naučili...Odgovor je zelo preprost...Ker človek kot najvišje razvito bitje na zemlji...ukrepa in se zdrzne šele ko je popolnoma stisnjen ob steno....Do tja pa ima še ,,veliko,,časa, ogromno izgovorov,ogromno bljižnic....je pa nekaj sigurno, nič se nam ne piše dobrega..
ricola
24. 02. 2024 18.39
+4
večji problem kot okoljsko segrevanje trenutno predstavlja geopolitika...prej bomo sami sebe zradirali kot pa nas bo podnebje in to je dejstvo. bogataši in politiki vsi služijo ogromne denarje z vojno, ki pa dela ogromno škodo okolju.