Pred 10 leti so mu odkrili 4. stadij raka na debelem črevesu, zdaj ozavešča druge

Januarja letos so na dan poslali približno 4400 poštnih pošiljk – od vabil, opomnikov, kompletov za odvzem vzorcev blata do izvidov presejalnega testa. Skupaj so v prvem mesecu letošnjega leta poslali 28.752 vabil in 17.076 testnih kompletov. 

Vsak delovni dan v laboratoriju v povprečju obdelajo 1600 vzorcev, ki jih prejmejo od 800 ljudi. V januarju 2023 so tako skupno obdelali 32.842 vzorcev. Pri 850 osebah je bil izvid presejalnega testa pozitiven, z njimi se že dogovarjajo za termine kolonoskopij. Sicer pa so v januarju v okviru programa izvedli 890 kolonoskopij.

"V mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke želimo poudarili pomen ozaveščanja o pomembni bolezni, ki prizadene številne posameznike in njihove bližnje. V Sloveniji letno za to boleznijo zboli več kot 1300 oseb. Rak debelega črevesa in danke je bolezen, ki je v veliki meri povezana s starostjo, nezdravim življenjskim slogom, boleznimi črevesa (polipi, kronična vnetna črevesna bolezen) in dejavniki genetske predispozicije. Da bi zmanjšali tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke, je pomembno spodbujati preventivne ukrepe, kot je redno sodelovanje v presejalnem programu in spreminjanje življenjskih navad, kar vodi k zdravi prehrani, telesni aktivnosti in prenehanju kajenja," je ob začetku meseca boja proti raku debelega črevesa in danke poudarila vodja programa Svit, Dominika Novak Mlakar. 

Pri moških odzivnost nekoliko nižja

Na NIJZ ugotavljajo, da se odzivnost v program po pandemičnih letih znova povečuje. V letu 2022 je bilo na presejalno testiranje povabljenih več kot 315.000 posameznikov. Na vabilo se je odzvalo 63,4 odstotka povabljenih, najvišja odzivnost je bila v goriški regiji (67,1 odstotka). Odzivnost moških je za 10 odstotnih točk nižja od odzivnosti žensk. 

Izvid blata 5,4 odstotka oseb je bil pozitiven, izvid 94,6 odstotka oseb pa negativen. V okviru programa so opravili tudi 9445 kolonoskopij in 6887 histopatoloških preiskav.

Napoteni na kolonoskopijo v okviru programa Svit so lani na pregled v povprečju čakali tri tedne, najdaljša čakalna doba pa je bila pet tednov od naročila na preiskavo. Po podatkih NIJZ se preiskave udeleži večina tistih s pozitivnim izvidom presejalnega testa.

S pomočjo programa Svit, ki v Sloveniji poteka od leta 2009, so doslej odkrili že 3800 primerov raka debelega črevesa in danke, pri 29.800 osebah pa so odstranili napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za raka. "Na dosežene rezultate smo v Sloveniji upravičeno ponosni," so zapisali v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Program Svit rešuje življenja

Eden tistih, ki mu je odziv na vabilo programa Svit rešil življenje, je tudi Samo Podgornik. "Mineva že deset let od diagnoze 4. stadija raka debelega črevesa z metastazami na jetrih in jaz sem še kako življenja poln! Neskončna hvala, da je že takrat obstajal program Svit, v katerem je bil odkrit moj rak, in da sem izkusil profesionalnost UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta," je dejal. 

Leta 2015 je postal ambasador programa Svit. "V tem času sem se z veseljem odzival klicem vseh ljudi, ki so ob pozitivnih izvidih potrebovali pomoč ali le nasvet in prijazen pogovor. Stkali smo globoke vezi in po več kot sedmih letih kot ambasador sem prepričan, da za zdravstveno pomoč po odkritju raka ne sme biti čakalnih vrst in neracionalne birokracije. Ko nas, ambasadorje programa Svit, tak pacient pokliče v svoji stiski, je edino prav, da mu pomagamo po najkrajši poti priti do ustreznega zdravljenja," je poudaril. 

Lani se je Svitovim ambasadorjem pridružil tudi Bojan Cizel. Po pozitivnem izvidu presejalnega testa so ga hitro napotili na nadaljnje preiskave v okviru programa Svit. Tudi zdravljenje odkritega raka debelega črevesa je bilo v nekaj mesecih uspešno zaključeno. "V času, ko naš zdravstveni sistem bremenijo dolge čakalne dobe in včasih celo nedostopnost, je bila obravnava znotraj programa Svit organizirana nadvse učinkovito. Res lahko rečem, da mi je Svit rešil življenje. Po taki izkušnji z veseljem pomagam tudi sam pri ozaveščanju – ljudje se morajo bolj zavedati, da bodo z vključitvijo in testiranjem imeli eno skrb manj glede svojega zdravja," je poudaril. 

Na NIJZ so ob tem opozorili, da se še vedno vsaka tretja oseba vabilu programa Svit ne odzove. "Ker se rak na debelem črevesu v telesu razvija več let, preden se pojavijo simptomi, je dostikrat ob opaženih težavah bolezen že napredovala. Ukrepati je treba prej – z rednim sodelovanjem in odzivom na vabilo programa Svit vsaki dve leti si vsak udeleženec zelo poveča možnost, da morebitno bolezen pravočasno odkrijemo in v črevesu odstranimo spremembe, ki predstavljajo večje tveganje za raka," so dodali. 

Kaj je program Svit?

Program Svit pri navidezno zdravih Slovencih v starosti od 50 do 74 let s preprostim testom vzorca blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. 

Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvil rak ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo.

Za izvajanje Programa Svit skrbijo sodelavci Centra za zgodnje odkrivanje raka (NIJZ), gastroenterologi, patologi, družinski zdravniki in medicinske sestre, ki skrbijo za številne procese. V zdravljenje bolnikov z rakom se vključujejo kirurške in radiološke ekipe. 

Prepoznavnost in zaupanje v program Svit v okviru svojega dela dvigujejo številni zdravstveni delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti, sodelavci območnih enot NIJZ ter prostovoljci, ambasadorji in podporniki v različnih društvih in lokalnih okoljih.