Slovenija

Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel

Houston, 17. 04. 2000 17.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.

Polet Apolla 13 se je že začel s težavo. Eden od motorjev druge stopnje nosilne rakete saturn 5 je ugasnil 132 sekund prekmalu. Izpad potiska so nadomestili drugi štirje motorji te stopnje in motor tretje stopnje. Tako se je Apollo 13 vseeno lahko utiril v začasno nizko orbito okoli Zemlje. Poveljnik posadke James Lovell in pilot lunarnega modula Fred Haise bi se po načrtu morala v lunarnem modulu Aquarius (Vodnar) spustiti na Luno, pilot komandnega modula John Swigert pa bi ju medtem čakal v Odiseji, ki bi krožila okoli Lune.

Namesto tega so vesoljci po eksploziji rezervoarja za kisik na Odiseji, to se je zgodilo 14. aprila po srednjeevropskem času, ko so bili že razmeroma blizu Lune, lunarni modul uporabili kot reševalno ladjico, s katero so lahko opravili vse potrebne popravke poti matične ladje pri obletu Lune in vrnitvi proti Zemlji. Na srečo je prišlo do eksplozije še pred ločitvijo Aquariusa od Odiseje.

Posadki treh mož je ob izdatni pomoči nadzornikov poleta v Houstonu 142 ur, 54 minut in 41 sekund po izstrelitvi uspel pristanek na Tihem oceanu, vsega 800 metrov od predvidene točke, kjer jih je že čakala nosilka helikopterjev Iwo Jima. Lunarni modul, ki je rešil trojico, so odvrgli šele eno uro pred pristankom.

Pred leti so o spodleteli odpravi na Luno posneli celovečerni film, pred dnevi pa je izšla še knjiga znamenitega houstonskega nadzornika poletov Eugena Kranza z naslovom Failure Is Not An Option (Neuspeh ne sme biti možen).

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10