'Pogum in razum izpred 30 let bomo v prihodnjih tednih zelo potrebovali'

Konec 80. let prejšnjega stoletja so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Jugoslavije, začele težnje za osamosvojitev, ki so pripeljale do večstrankarskih volitev aprila 1990. Na njih je zmagala koalicija Demos, ki je nato delno tudi v dogovoru z opozicijo izpeljala ključne korake za osamosvojitev.

O samostojnosti so odločali državljani na plebiscitu, ki je potekal na današnji dan pred 30 leti, tri dni pozneje pa so v takratni skupščini slovesno razglasili rezultate. Po njih se je plebiscita udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojnost pa jih je glasovalo okoli 95 odstotkov oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na 26. december, ko so bili razglašeni izidi plebiscita, obeležujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Janša: Praznovali bomo ločeni, vendar povezani 

Premier Janez Janša je v slavnostnem nagovoru pred dnevom samostojnosti in enotnosti spomnil na dogodke pred 30 leti in ocenil, da je bila odločitev za lastno državo pravilna in pravočasna, pa tudi ekonomsko utemeljena. Ker smo se osamosvojili, smo po njegovih besedah "lahko dosegli večjo blaginjo, bili smo bolj varni, bolj odprti navzven, bolj povezani z razvitimi, prej vključeni v EU, Nato, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in z vidika naših interesov smo bili mednarodno vplivnejši". 

Medtem pa odgovor vprašanje, ali smo izkoristili tudi vse strateške razvojne priložnosti, ni tako nedvoumen. "Kajti veliko priložnosti smo iz različnih razlogov zamudili," je ocenil. Izpostavil je, da sta bili namesto politike sodelovanja in vključevanja skoraj dve tretjini časa po osamosvojitvi zaznamovani z izključevanjem. Ob tem je "virus izključevanja" primerjal z novim koronavirusom, saj da "povzroča enake posledice na telesu naroda in države". "Kako bomo zdravi, hitri in uspešni, če ne moremo dihati z obema kriloma pljuč," se je vprašal.

Dodal je, da "ni večjega simbola skupnega, kot sta plebiscit in osamosvojitev". In "ni časa, ki bi bil bolj svet, kot je čas osamosvojitve, ni trenutka, v katerem bi bili bližje spravi". "Ni ure, v kateri bi bili bolj enotni in povezani". Kajti ta odločitev je bila sestavljena iz povsem osebne, intimne, notranje, poštene in iskrene odločitve vsakega posameznika, je dejal.

Izpostavil je, da so bogastvo naše dežele njeni ljudje. "Nikoli ne bomo največji, lahko pa smo najboljši. (...) Le naš zaklad plebiscitne enotnosti, ki žal večino časa treh desetletij leži globoko zakopan sedem klafter pod zemljo, moramo vložiti v našo skupno prihodnost," je navedel.

Tudi v letošnjem "groznem letu" je izpostavil pozitivne trenutke. 75 let po tragični moriji, ki je ob koncu 2. svetovne vojne preklala in zaznamovala naš narod, smo se letos skupaj poklonili žrtvam na obeh straneh. Vrnitev Narodnega doma v Trstu ter poklon žrtvam obeh narodov sta zgodovinska koraka sprave z našo zahodno sosedo. Skupna prireditev in udeležba obeh predsednikov držav ob 100. letnici koroškega plebiscita je podoben korak sprave z našo severno sosedo. "Rane, ki nam jih je povzročilo tragično 20. stoletje v Evropi, se vendarle počasi celijo," je navedel.

Daleč največji korak letos po meri plebiscitne enotnosti pa je po njegovem mnenju spomladansko oblikovanje koalicije. "Danes sicer žal ponekod iz svojih vrst izključujejo posameznike, ki zagovarjajo sodelovanje različno mislečih. Vendar to ne bo nikoli spremenilo temeljnega dejstva, da politika sodelovanja rojeva dobre rešitve za večino. In obratno," je navedel.

Po Janševih besedah bomo v prihodnjih tednih in mesecih "pogum in razum izpred 30 let zelo potrebovali", saj smo pred najzahtevnejšim delom epidemije. "V vsakem primeru bomo zdržali, saj sedaj prvič od njenega začetka vemo, da bomo zanesljivo zmagali," je izpostavil.

Prve odmerke cepiva bomo dobili natančno 30 let po razglasitvi plebiscitne odločitve, je navedel, a hkrati pozval vse, da stike še nekaj časa kar najbolj omejijo in pokažejo solidarnost. "Vse, kar smo v času omejitev zamudili, lahko vendarle na nek način nadoknadimo, le izgubljenih življenj ne moremo," je dejal. Izrekel je sožalje vsem, ki so med epidemijo izgubili svoje drage.

Nikomur torej ni lahko, a "smo narod, ki je svoje moči združil v najbolj usodnih trenutkih ter zato stal in obstal", je spomnil premier in vsem zaželel, da ostanejo zdravi in pogumni.

Heferletova na slavnostni seji DZ pozvala k zasledovanju enotnosti, spoštovanja, strpnosti in demokratičnosti 

Podpredsednica DZ Tina Heferle je v govoru na slavnostni seji DZ pred državnim praznikom pozvala k zasledovanju vrednot, kot so enotnost, spoštovanje, strpnost in demokratičnost. Kot je povedala, danes vemo, da je bilo jesensko obdobje v letu 1990 izjemno pomembno ter izjemno napeto, pri tem je "bilo ključno, da so takratni slovenski politiki premogli zadostno mero potrpežljivosti". Za uspeh tako velikega projekta, kot je bila osamosvojitev, je bilo po njenih besedah nujno potrebno enotno in usklajeno delovanje vseh - tako koalicije kot opozicije - ki pa ga je bilo mogoče doseči samo z medsebojnim spoštovanjem. "Da vam je oziroma nam je uspelo takrat, leta 1990, preseči vse medsebojne razlike, poenotiti stališča in strniti vrste, je med drugim zaslužna naša slovenska zavest, da ko gre za vse nas, znamo in zmoremo stopiti skupaj," je dejala poslanka LMŠ.

Tako se po njenih besedah danes ne bi smeli več obremenjevati, kdo je najbolj zaslužen, kdo je dal "tisti najboljši predlog", kdo je "tistega večera" kaj rekel ali česa ni izrekel. "Za vse nas bi moralo biti pomembno predvsem to, da smo zmogli, da smo se odločili in da smo bili enotni. To je tisto, kar v resnici šteje," je dodala.

Poleg tega po njenih besedah "oziranje nazaj, namesto da bi gledali naprej, stari očitki namesto novih predlogov, vse to našo mlado državo hromi".

Kot pred 30 leti bi morali po mnenju Heferletove danes zasledovati temeljne vrednote, ki so nas vodile na poti v samostojnost. "Kot demokratična država si namreč ne smemo dovoliti, da bomo postali strpni do nestrpnosti in da bi nižali pravne standarde, ki so temelj naše države. To dolgujemo vsem nam in tistim, ki so na plebiscitu pogumno obkrožili besedo 'da'," je dejala.

Danes bi moralo biti vsem tudi najpomembnejše, da bi ljudje čutili zaupanje. "Vedno in vsakič bi morali v ospredje postavljati interese naše države, predvsem pa skrb za naše državljanke in državljane. Da bomo vsi skupaj živeli z občutkom zaupanja v jutrišnji dan, da si bomo upali svobodno zreti v prihodnost in da bomo imeli pogum izražati svoja stališča in mnenja, četudi bodo ta različna in drugačna, si moramo prizadevati prav si, ki kakor koli sodelujemo pri vodenju naše države," je pozvala. Pri tem pa naj po njenih besedah "namesto osebnih interesov, četudi se komu zdijo še tako upravičljivi, spregovorijo nacionalni".

Na koncu se je ozrla še v prihodnost. "Ne dopuščajmo več, da bi nas zgodovina, ki nas je v resnici v danem trenutku združila bolj trdno kot kadar koli poprej, kar naprej razdvajala in delila na eno ali drugo stran. Bodimo ponosni, bodimo zavedni, bodimo odgovorni in bodimo zgled našim najmlajšim. Oni so tisti, na plečih katerih bo v prihodnosti naša mala Slovenija, in oni so tisti, ki bodo lahko našo malo Slovenijo v svetu naredili veliko," je pozvala.

Predsednik DZ Igor Zorčič je ob začetku seje dejal, da je pred tremi desetletji v tej dvorani potekal edinstveni zgodovinski dogodek slovesne razglasitve plebiscitarnega rezultata. Zasluge za takšen plebiscitarni izid, pa je po njegovem mnenju moč pripisati tudi sposobnosti usklajenega delovanja politike. "Takratna enotnost danes ostaja naš najvišji politični ideal," je še dejal.

Kovšca: Čas je za enotnost, ne za politična prerekanja in kravje kupčije  

Kriza, ki jo je prinesla epidemija covida-19, je lahko priložnost, da prikličemo enotnost in povezanost, kot smo jo pred 30 leti, pa je v poslanici ob obletnici plebiscita zapisal predsednik DS Alojz Kovšca. "Bodimo potrpežljivi, strpni, solidarni in odgovorni. Če kdaj, zdaj ni čas za politična prerekanja in kravje kupčije," je poudaril. Kot je zapisal, smo bili tedaj pripravljeni, da vzamemo vajeti v svoje roke in da si sami krojimo skupno usodo. "Ta motiv je presegel vsa trenja, politična nesoglasja, ideološke razklanosti in druge razlike v slovenski družbi, ki so obstajale takrat in obstajajo žal še danes," je opozoril. 

Spopadanje z epidemijo covida-19 nas je "kot družbo in kot posameznike prisililo v dejanja, ki nam niso v čast in ponos". Če lahko človeka prepoznaš v stiski, pa državo prepoznaš v krizi, je opozoril. "In ta kriza, ki nas je doletela kot strela z jasnega, nepripravljene in neizkušene, je lahko spet znova priložnost, da prikličemo to enotnost in povezanost, kot smo jo pred tridesetimi leti, ter premagamo te težke preizkušnje kot država, ne le kot posamezniki, družina, sosedje ali krajani, ki je tukaj v službi svojih državljanov," je še dodal.

Po njegovih besedah danes bolj kot kaj drugega čutimo posledice odtujenosti od oblasti, nemoč soodločanja ter notranji nemir in negotovost. "Pred nami so težki časi, ki jih lahko premagamo edino skupaj. Zgradimo svoj varni obroč ter zaščitimo sebe, svoje najdražje in najbolj ranljive," je zapisal. Pred sabo imamo namreč jasen cilj in znova skupen motiv, premagati koronavirus. "Vse drugo lahko počaka. Verjamem, da nam bo uspelo, kot nam je uspevalo v najtežjih zgodovinskih trenutkih," je prepričan.

Kot je še dodal, nas v času, ko smo se izrekali za samostojno Slovenijo, ni bilo strah negotove prihodnosti, "ker smo pogum in samozavest črpali iz enkratne zgodovinske povezanosti slovenske osamosvojitve". Trideset let pozneje pa po njegovih besedah še vedno čutimo srž zgodovinskega pričakovanja. "Prelomna odločitev, ki je spremenila tok zgodovine, je bila začrtana in s krvjo zapisana od ljudi za ljudi," je še zapisal.

Nadškof Zore pozval k razmisleku o odnosu do domovine

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je daroval mašo za domovino, ki so jo zaradi omejitvenih ukrepov prenašali na Youtube kanalu nadškofije. Ko gre za odnos do domovine, se je treba po njegovih besedah vprašati, "ali jo dovolj ljubimo, da storimo vse, da bi ostala živa, da bi postajala vedno bolj močna in bi rasla". Včasih se namreč zdi, da bi bili državi kljub visokoletečim besedam in navidezni skrbi za narodov blagor, "pripravljeni celo škodovati, če je ne moremo imeti v celoti pod svojo oblastjo in nam na voljo."

Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici spomnil, da so se pred 30 leti volivci množično podali na volišča in da ne prej ne pozneje udeležba na volitvah ni bila tolikšna. Prepričan je, da zaradi tega, "ker so ljudje takrat prvič začutili, da njihov glas v resnici šteje, da dejansko odločajo o samostojni in neodvisni državi, s tem pa o sebi in svoji prihodnosti". "Temu primeren je bil tudi izid plebiscita. To so bili dnevi zanosa, dnevi praznovanja," je dejal.

Za plebiscit se moramo po njegovih besedah zahvaliti številnim ljudem, pri čemer je med drugim omenil pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja. Spomnil je, da je zaradi epidemije v veliki meri onemogočena navzočnost vernikov na verskih obredih, a to omejitev sprejemajo, ker imajo "pred očmi vse tiste, ki se z boleznijo, ki je posledica okužbe, spoprijemajo tam, kjer je najtežje". Zahvalil se je tudi vsem, ki so se v dnevih pred obeležitvijo 30. obletnice plebiscita udeležili molitev in posta za domovino, ki so ju organizirali v Katoliški cerkvi.

Slovenija pred 29 leti dobila ustavo

Obeležujemo tudi dan ustavnosti, v spomin na 23. december 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo. Z njo se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Osnutek ustave je v podvinskem gradu avgusta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.

Ob obletnici je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez na spletni strani sodišča zapisal, da so bile od sprejetja ustave njene določbe večkrat na preizkušnji, vendar nikoli ni bila vprašljiva smer razvoja ustavne demokracije. V številnih pogledih pa je bilo leto 2020 drugačno, tudi za ustavno sodišče. To je bilo namreč soočeno s presojami ukrepov za boj proti širjenju koronavirusa.

Za boj proti pandemiji so številne države sprejele različne ukrepe, ki "seveda po naravi stvari in neizbežno omejujejo temeljne človekove pravice in svoboščine". Epidemija zato po njegovih besedah predstavlja tudi izzive za človekove pravice in pravno državo. "Spremenjene okoliščine zahtevajo tankočutno presojo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so 'v igri' na obeh straneh tehtnice, ter njihovo medsebojno učinkovanje oziroma vzajemno sobivanje," je zapisal.

V pogovoru za STA pa je Knez izrazil zaskrbljenost, saj se je število neuresničenih odločb sodišča letos dvignilo na 17. Ena teh je tudi odločba o volilni zakonodaji, pri čemer ocenjuje, da je bilo časa dovolj, a so prevladali drugi interesi. Sicer pa opozarja, da ustavna demokracija temelji na zaupanju, ne na ukazih.