Zakaj Slovenija ni Islandija? Jazbec: Ker si pri nas nekateri tega ne želijo

Na vprašanje, ali še vedno trdi, da je bilo s postopkom ugotavljanja bančne vrzeli vse v redu, je ob prihodu na sejo preiskovalne komisije DZ o bankah odgovoril, da so na Banki Slovenije že vse povedali.

Na začetku seje je nato vendarle povedal, da postopkom ne oporeka, a da je "očitno danes v Sloveniji ena velika zmeda". "Osumljen sem, da sem državi pridobil premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, torej da sem davkoplačevalcem pridobil nezakonito premoženjsko korist, danes pa me vi sprašujete o vzrokih za bančno luknjo," je ugotavljal.

Nadaljeval je, da je zato zmeden, ali se na preiskovalni komisiji pogovarjajo o tem, zakaj je nastala luknja, saj nekateri "očitno menijo, da je bilo z bankami vse v redu in sta le Banka Slovenije in on osebno kot guverner kriva za izračun kapitalske luknje".

'Sanacija bank leta 2013 cenejša kot druge možnosti'

"Kar se je zgodilo leta 2013, je bilo ceneje kot kakršnakoli druga možnost," je Jazbec ocenil na pričanju pred današnjo bančno komisijo in se nadejal, da bodo dogovorjena privatizacija in prodaje premoženja DUTB čimbolj učinkovite in uspešne, da se bo vsaj del v banke vloženega denarja povrnil.

V za javnost odprtem delu seje se je strinjal, da je v postopkih odobravanja kreditov prihajalo tudi do nepravilnosti. Vloženih je bilo več kot 100 naznanil, sumov, kazenskih, odškodninskih tožb itd., kar pomeni, da Nacionalni preiskovalni urad opravlja svoje delo. A čakamo na epilog, saj se je doslej končal le primer Dimic, je povzel.

Na vprašanje, zakaj Slovenija ni Islandija, kjer je bančna kriminaliteta pred in med finančno krizo dobila že večino epilogov, je odgovoril, da "si nekateri pri nas ne želijo, da bi se to zgodilo".

Sicer pa je večkrat poudaril, da je to, kakšen in kako tvegan poslovni model ima banka, stvar in odgovornost lastnika. Banka Slovenije nadzira, da banke delujejo v skladu s pravili in da imajo dovolj kapitala, s katerim lahko pokrivajo tveganja, je ponavljal.

Na vprašanja o odločitvah pred začetkom njegovega mandata je večinoma odgovarjal s "težko komentiram", po njegovih ocenah pa je Banka Slovenije takrat vendarle ukrepala ustrezno. Tudi glede nadzorovane likvidacije nad Factor banko in Probanko je menil, da bi se ta lahko zgodila prej, a da ne ve, če bi bil strošek za davkoplačevalce s tem nižji, kot je sicer.

Povedal pa je, da se je likvidnostno stanje v Factor banki do jeseni 2013 silovito poslabšalo in da je bilo takrat vprašanje, ali v enak postopek poslati tudi Probanko, ki je bila naslednja v vrsti, ali počakati. "Če bi težavo reševali v zaporedju, je obstajala velika verjetnost, da bi se nam nekaj tednov ali dni pozneje zgodila Abanka, ki pa je bila absolutno prevelika," je opisal.

Možnosti za reševanje so bile različne, tudi stečaj, a so ocenili, da likvidacija zmanjša tveganje okužbe preostalega bančnega sistema. "Ukrep je bil v takratnih razmerah edini možen in manj škodljiv kot stečaj," je povzel.

V luči kriminalističnih preiskav ter vseh dosedanjih medijskih in političnih zgodb glede izbrisa imetnikov podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah, predvsem NLB, je guverner ocenil, da bi bila "smiselna revizija vseh leta 2013 izvedenih postopkov". V nekaterih državah jo je parlament zahteval in jo tudi plačal, je dejal poslancem.

Po njegovem mnenju leta 2013 in v tistih okoliščinah ni bilo druge možnosti. Na vprašanje, ali se srečuje z grožnjami, "dobrohotnimi" nasveti in opozorili, je odgovoril pritrdilno, večina pa da je povezana z izbrisom podrejenih instrumentov. Medtem ko političnih pritiskov po njegovih besedah ni bil nikoli deležen, pa v centralni banki dobijo veliko anonimk, zlasti pred odločanjem o licenciranju članov nadzornih svetov ali uprav bank, ki jih morajo nato skrbno preveriti.

Odgovornost za takratno stanje bančnega sistema po njegovem mnenju nosijo tako vlada kot regulator in banke. Banka Slovenije je zahtevala dokapitalizacije, nekatere so bile izvedene, nekatere ne. Predlagala je spremembe zakonodaje, nekatere so bile izpeljane, nekatere ne. "Kar pa je na koncu pomembno, je to, da se je zgodila svetovna finančna kriza," je poudaril.

Tako je na stanje po njegovem mnenju vplival "skupek vseh teh dejavnikov". Danes je stanje popravljeno, čeprav je znova opozoril na še vedno previsoko raven slabih posojil v nekaterih bankah. "Je pa stanje popravljeno na strošek davkoplačevalcev in na žalost z nekaterimi neprijaznimi ukrepi, kot je izbris", je povzel.

Na bojazni, da se je država zavezala prodati leta 2013 podržavljene banke, razmere za to pa so sedaj sila neugodne, je odgovoril: "Strinjam se, da je danes izjemno težko pričakovati višjo ceno, kot jo je prodajalec dosegel za NKBM. A možno je z Evropsko komisijo poskusiti dogovoriti drugačne pogoje in to je stvar vlade, vi kot poslanci lahko to od nje zahtevate."

NPU opravil štiri preiskave

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke oziroma ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB.

Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young.

Po informacijah medijev so se med preiskovanci med drugim znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt.

Kaj je bilo zaseženo?

"Zasežena je bila oprema in podatki zaupne narave, ki se ne nanašajo na predmet preiskave," je povedal Jazbec na zaslišanju pred bančno komisijo DZ in pojasnil, da so preiskovalci odnesli veliko originalnih dokumentov, med njimi zapisnike sej sveta Banke Slovenije, za kar po njegovem mnenju niso imeli pravne podlage.

Spomnil je, da so v centralni banki oblikovali posebno inšpekcijsko skupino za bolj konstruktivno sodelovanje s policijo pri odkrivanju bančne kriminalitete. "Sodelovanje je dobro, a glede na podatke in intenzivnost bi pričakoval hitrejše postopke," je dejal.

Večkrat je ponovil, da se "ne more znebiti občutka, da nekdo v državi ne verjame, da so bili skrbni pregledi bank in stresni testi leta 2013 opravljeni v skladu s pravili in zahtevami ter da Banka Slovenije skriva dokumente, ki bi dokazovali, da je želela prikazati potrebe po večji dokapitalizaciji, kot so si jo nekateri predstavljali".

"Po preiskavah se mi zdi, da je tarča Banka Slovenije, in ne banke, v katerih je nastala izguba. Verjetno bom kot guverner predlagal, da nehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo," je bil oster. "Pa ne zaradi strahu, ker lahko na vsako od navedb ali obtožb odgovorimo s podatki in dejstvi," je izpostavil.

Kaj ugotavlja policija?

Po navedbah policije iz dozdajšnjih ugotovitev preiskave izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Zaradi takšnega ravnanja je banka po navedbah policije pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 257 milijonov evrov, ker so ji s tem prenehale obveznosti do njenih upnikov, imetnikov podrejenih obveznic in podrejenega dolga. Za 257 milijonov evrov podrejenih obveznosti je bilo v okviru bančne sanacije izbrisanih v NLB.

Sredina preiskava in zaseg dokumentov na Banki Slovenije je zaskrbela Evropsko centralno banko, njen predsednik Mario Draghi pa je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju še isti dan zahteval odpravo kršitve pri nezakonitem zasegu informacij in Sloveniji v nasprotnem zagrozil s pravnimi posledicami.

Podatki ECB so namreč zaščiteni z zakonodajo EU, temeljna pogodba EU pa daje ECB posebno imuniteto. Na policiji so odgovorili, da ne Banka Slovenije ne njeno vodstvo v predkazenskem postopku ne uživata imunitete, Fišer pa je Draghijeve pozive zavrnil.

Kaj ugotavlja parlamentarna komisija?

Preiskovalna komisija DZ o bankah se ukvarja s prepoznavanjem zlorab v bančnem sistemu, ki so pripeljale do obsežne sanacije z davkoplačevalskimi sredstvi, in ugotavljanjem odgovornosti za tak razvoj dogodkov. V preteklih mesecih je zaslišala nekdanje vodilne že ugaslih Factor banke in Probanke, nižje uslužbence v obeh bankah in predstavnike revizorjev. Pred njo so nastopili uslužbenci Banke Slovenije, dva nekdanja guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec, pa tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer.