DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje

Na DVK so opozorili, da so se ob tokratni izvedbi soočili s številnimi diskreditacijami in izkrivljanjem dejstev o poteku glasovanja. Direktor DVK Igor Zorčič priznava, da spletna stran DVK po zaprtju volišč zaradi velikega števila obiskov 15 minut ni delovala, a to po njegovih zagotovilih ni povezano z vnosom podatkov na okrajnih volilnih komisijah. Prvak SDS Janez Janša pa pravi, da ima Slovenija problem, kar se tiče legitimnosti teh volitev. Če obstajajo pravne možnosti za nadaljnje ugovore, jih bodo uporabili.

DVK tako zagotavlja, da spletna stran ne vpliva na izide volitev. "V Sloveniji imamo najbolj "primitiven sistem volitev"," pojasnjuje Zorčič, ki ponazarja, da zapisnike na voliščih in komisijah pišejo na roke. "Peš sistem zagotavlja, da smo odporni na kibernetske grožnje." Vse podatke pred vnosom v elektronski sistem pa večkrat preverijo.

Predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob je ob danes potrjenem zapisniku izida zadnjih parlamentarnih volitev, ki so potekale 22. marca, poudaril, da so te "največji javni dogodek", pri katerem sodeluje več kot 20.000 ljudi. Visok, nekaj več kot 70-odstotni delež volilne udeležbe pa po njegovih besedah kaže na zaupanje volivcev v volilni sistem.

Z direktorjem službe DVK Igorjem Zorčičem sta tako na današnji novinarski konferenci ugotavljala, da je izvedba tokratnih parlamentarnih volitev potekala v skladu z zastavljenim rokovnikom. "Bile so izpeljane tako rekoč brez napak," je prepričan Zorčič. Na tekoč potek po njegovem mnenju kaže tudi to, da so večino glasovnic prešteli še prej, kot so si sprva obetali, in do izida prišli zelo hitro.

Zorčič je priznal, da glede na obseg in kompleksnost volitev prihaja do administrativnih težav, a da so bili na volitve dobro pripravljeni, saj so izkušnje pridobili tudi od številnih referendumov.

Priznal je sicer, da glede na obseg ter kompleksnost priprav in same izvedbe volitev prihaja "tu in tam" do kakšnih administrativnih težav, a so bili nanje v zadostni meri pripravljeni, tudi na račun več izvedenih referendumov v iztekajočem se mandatu.

Ob očitkih o težavah pri delovanju spletne strani z izidi glasovanja na volilni večer pa je Zorčič poudaril, da spletna stran nikakor ne vpliva na volilni izid, tudi če bi bila tarča kibernetskega napada oz. tovrstnih poskusov. Glasovnice so fizične, volivci glasujejo pisno, tako vodijo tudi zapisnike, šele nato pa podatke vnašajo v sistem. "Mi imamo še vedno "peš sistem", ki zagotavlja, da smo popolnoma odporni na vsakršne tovrstne zadeve," je dejal.

Težave pri delovanju spletne strani so tako po njegovih besedah nastale zlasti zaradi velikega števila obiskov. Kar pa ni povezano z informacijskim sistemom, ki je v ozadju povsem normalno deloval tudi v tem času, je zagotovil Zorčič in spomnil, da so mediji denimo prikazovali posodobljene podatke tudi v času, ko jih spletna stran DVK ni.

Tudi poročilo ministrstva za digitalno preobrazbo, ki je nadzorovalo strežnike, po njegovih navedbah kaže, da "zaznane težave niso povezane z morebitnim zlonamernim prometom, kibernetskimi napadi, nepooblaščenimi vdori ali drugimi oblikami kibernetskih groženj". Analiza prav tako ni pokazala znakov, ki bi kazali na namerno povzročanje motenj v delovanju.

Spletna stran DVK gostuje na strežnikih državne uprave, ki jih upravlja ministrstvo za digitalno preobrazbo. Oni so strežnike nadzorovali in delali teste ter pripravili poročilo, je povedal Zorčič. "Bistvena ugotovitev je, da so v trenutku pred zmanjšanjem odzivnosti spletne strani stregli okoli 650 tisoč zahtevkov na minuto, po preklopu na globalnega ponudnika Cloudflare pa okoli 950 tisoč zahtevkov na minuto."

Je pa Zorčič opozoril, da se je DVK ob izvedbi tokratnih volitev, še zlasti po zaprtju volišč, soočala s številnimi diskreditacijami, blatenjem na družbenih omrežjih, izkrivljanjem dejstev o poteku glasovanja na posameznih voliščih, informacijami, podprtimi s fotografijami, ki niso izkazovale navedenega, ipd. "Gre za okoliščine, s katerimi se doslej nismo soočali, verjetno pa to ostaja del neke nove realnosti," je ocenil direktor službe DVK.

Dotaknil pa se je tudi več vloženih ugovorov na volilne komisije in na DVK, večino od njih je podala SDS. Ugovori so se sicer nanašali predvsem na volišča za predčasno glasovanje in domnevne nepravilnosti na nekaterih posameznih voliščih.

Zadnjega izmed ugovorov SDS, ki se je med drugim nanašal na izvedbo volitev v tujini, je DVK zavrnila na današnji seji. O pošiljanju volilnega gradiva in glasovnic po uradni dolžnosti je Zorčič izpostavil, da je Slovenija ena redkih držav, ki to počne na tak način, v večini primerov velja, da se morajo volivci prijaviti sami. V primeru pošiljanja glasovnic v Argentino pa je po navedbah DVK težava tamkajšnji poštni sistem, na kar so jih opozorili tudi tamkajšnji volivci.

Po Zorčičevih navedbah pa število oddanih glasov po pošti iz tujine ni bistveno nižje kot pred štirimi leti, podobno nižja je bila tudi udeležba na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Zato je po njegovem mnenju lahko tudi stvar debate, ali je to posledica nevročenih glasovnic ali morda drugih okoliščin. "Mogoče pestro dogajanje tu, ki je morda botrovalo tudi dobri udeležbi, naših volivcev v tujini ni toliko doseglo," je komentiral.

DVK pa je tokrat na seji odprla tudi debato o zagotavljanju anonimnosti na eni in transparentnosti na drugi strani pri štetju glasov iz tujine, ki ga je opravila DVK in ne okrajne volilne komisije. Pomisleki se namreč pojavljajo zlasti tam, kjer je oddano manjše število glasov in bi lahko bila pod vprašajem anonimnost glasovanja. Na seji je bil sicer podan tudi predlog za naznanitev suma kaznivega dejanja glede varovanja tajnosti glasovanja, o tem bo DVK še razpravljala na eni od prihodnjih sej.

Sicer pa na DVK zatrjujejo, da vedno iščejo možnosti izboljšav volilnega sistema, večkrat so se že zavzeli tudi za zakonodajne spremembe. A je to pristojnost zakonodajalca, so pristavili.

Prvak SDS Janez Janša je v prvem odzivu opozoril, da je o ugovoru SDS odločala DVK, "torej tisti, ki so nezakonitosti zagrešili, zdaj odločajo o tem, ali so bile nezakonitosti narejene". "To je zelo čuden sistem, kar se tiče pravnega varstva," je poudaril v izjavi za medije.

Kot je dejal, v SDS še niso uradno seznanjeni z odločitvijo DVK, zato njenih sklepov ne poznajo. Ob tem pa ni izključil nadaljnjih ugovorov zoper odločitev DVK. "Ne vem, kakšne so pravne možnosti. Če obstajajo, jih bomo uporabili," je napovedal.

Ob prihajajoči ustanovni seji DZ, ki bo predvidoma v petek, pa je na vprašanje, kdo bi lahko postal predsednik DZ in ali bi za predsednika DZ podprl Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, odgovoril, da trenutno niti še ne vemo, ali imamo legalne poslanske mandate.

Janša namreč vztraja, da del letošnjih volitev v DZ ni bil izpeljan zakonito. Ponovno je opozoril, da je bilo 24 predčasnih volišč imenovano nezakonito, prav tako je bila po njegovih besedah nezakonito imenovana skoraj polovica okrajnih volilnih komisij. Okrajne volilne komisije so v zadnjih desetletjih tudi ukinile tisoč volišč na podeželju, je dodal.

"Slovenija ima velik problem, kar se tiče legitimnosti teh volitev," je poudaril. "Takšne šlamastike, kot je bila na teh volitvah, v Sloveniji še nikoli ni bilo, tudi sicer levica še nikoli ni zmagala pošteno," je dodal. V petek, 10. aprila, ko bo ustanovna seja državnega zbora, Janša poziva na vseslovenski protikorupcijski shod.

Predsednica republike Pirc Musar je po objavi uradnih rezultatov državnozborskih volitev danes podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje DZ. Poslanci desetega sklica DZ se bodo na prvi seji mandata sestali v petek ob 11. uri, je razvidno iz objave v uradnem listu.

Državna volilna komisija (DVK) je pred potrditvijo zapisnika o ugotovitvi izida volitev zavrnila ugovor SDS, ki ga je ta minuli teden podala na izvedbo volitev, med drugim v tujini. V SDS so prepričani, da so se nepravilnosti pojavile med drugim pri izvajanju volitev v Buenos Airesu, pri določitvi predčasnih volišč, imenovanju namestnikov predsednikov okrajnih volilnih komisij in pri hrambi glasovnic pri predčasnem glasovanju.

Na seji pa so danes med drugim ugotavljali, da je pošta v Argentino prišla, saj so od tam prejeli kar nekaj glasovnic po pošti, možno pa je sicer, da vsi posamezni volivci pošte niso dobili pravočasno, kar se sicer dogaja na vseh volitvah. Ti so sicer imeli možnost glas oddati tudi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Člani komisije so tudi ugotavljali, da v ugovoru SDS ni navedla, koliko volivcem naj bi bila kršena volilna pravica. Zavrnili so tudi očitek, da naj bi bile kuverte, poslane po pošti, odprte.