Andreja Kokalj in Branko Zlobko potrjena za nova ministra

Državni zbor je ministra Branka Zlobka in Andrejo Kokalj potrdil brez prisotnosti njunega predlagatelja, predsednika vlade Roberta Goloba.

Kokaljeva bo na mestu pravosodne ministrice nadomestila Andrejo Katič, dosedanji poslanec Svobode Zlobko pa na mestu notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Oba sta odstopila po tragični smrti Novomeščana minuli mesec.

V predstavitvi pred odborom DZ za pravosodje je Kokaljeva poudarila, da ne kandidira z obljubo velikih reform, ampak se bo osredotočila na dokončanje zakonskih predlogov in drugih projektov, njena ključna naloga bo stabilno, odgovorno in strokovno vodenje ministrstva. Kot pomembno je izpostavila tudi, da ministrstvo in pravosodje kot celota v naslednjih mesecih ne postaneta žrtev političnih turbulenc.

Pred tem je bila državna sekretarka na resorju, ki ga bo odslej vodila.

Zlobko pa je v predstavitvi pred člani odbora DZ za notranje zadeve med prioritetami izpostavil romska vprašanja, krepitev kadrov v Policiji in nadaljevanje sprejemanja predloga zakona o varstvu javnega reda in miru. Pri ukrepih se je zavzel za iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo, ne glede na kratek mandat, ki ga čaka zaradi prihajajočih državnozborskih volitev. Eden najkompleksnejših izzivov zadnjega časa je po Zlobkovih besedah zagotavljanje varnosti in sobivanje na območjih z romskimi skupnostmi.

Zlobka, ki mu je z ministrskim imenovanjem prenehala poslanska funkcija, bo v poslanskih klopeh predvidoma nadomestila Mateja Zupan Josipović.

Ministrska kandidata sta v ponedeljek že dobila zeleno luč pristojnih parlamentarnih odborov. Po potrditvi in prisegi je nekdanji notranji minsiter Poklukar svojega naslednika že sprejel na resornem ministrstvu in poskrbel za primopredajo poslov.

"Odhajam zaradi tragične smrti Aleša Šutarja, ki je nismo mogli in uspeli preprečiti, zato sem prevzel objektivno odgovornost in odstopil," je v objavi na Facebooku zapisal Poklukar in poudaril, da so novelirali več zakonov in zmanjšali korupcijo, kar pripisuje dobremu delu policije, ki se je, kot je dodal, v času njegovega ministrovanja profesionalizirala in modernizirala ter postala avtonomna in strokovna.

V času opravljanja tekočih poslov se je osredotočil na pripravo Šutarjevega zakona, ki naslavlja boj proti kriminalu, izigravanju družbenih pravil in zlorabi različnih oblik moči.

Ekipi se je zahvalil za vse opravljeno delo in kot je še dodal, še naprej ostaja v politiki.

Prav danes bodo sicer poslanci v okviru glasovanja odločali tudi o sprejemu svežnja zakonodaje za reformo pravosodja. Gre za paket štirih med seboj povezanih zakonov, in sicer nova zakona o sodiščih in sodnikih ter noveli zakona o sodnem svetu in o državnem tožilstvu.

Oba ministra pa bosta po tragičnem dogodku v Novem mestu morala zagristi tudi v izvajanje ukrepov, ki jih prinaša Šutarjev zakon.

Poslanci pa bodo danes v okviru glasovanj med drugim odločali tudi o imenovanju vrhovnega sodnika Damjana Oroža na čelo vrhovnega sodišča za dobo šestih let. Zdajšnji predsednik Miodrag Đorđević, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel na začetku leta 2023, se bo moral namreč konec leta upokojiti, še pred koncem svojega mandata. Vrhovni sodnik namreč lahko funkcijo opravlja le do 70. leta starosti.