Pred DZ kmečki protestniki: 'Zahtevamo več spoštovanja'

Po besedah predsednika Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjana Slemenška so se na protestu zbrali zaradi norčevanja vladajočih iz kmetov. "Tisti, ki odločajo, govorijo o kmetijstvu, kot da gre za hobi, kot da je hrana samoumevna in da kmet ni vreden spoštovanja. Za pisalnimi mizami sprejemajo odločitve, ki jih sami nikoli ne bi zmogli živeti, predavajo nam o naravi, a niso nikoli orali njive. Ko opozorimo, da tako ne gre več, nas označijo za problem, a problem nismo mi, problem je sistem, ki se norčuje iz tistih, ki ga hranijo," je poudaril.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je dejal, da danes pred DZ ne stojijo samo zaradi kmetov, temveč tudi potrošnikov, družin, otrok in prihodnosti hrane v Sloveniji. "Naša zahteva je jasna, pri trgovinskih sporazumih EU mora biti najprej zaščiten potrošnik, ker si zasluži kakovostno, varno in pošteno pridelano hrano. Hrano, ki zraste na naši zemlji in za katero stoji slovenski kmet," je bil jasen.

Poudaril je, da imajo dovolj praznih obljub in ukrepov, za katere nihče ne zna povedati, kako bodo pomagali kmetu. "Slovenski kmetje potrebujemo predvidljivo kmetijsko politiko, politiko, ki bo mladim dala razlog, da ostanejo na podeželju in prevzamejo kmetijo, politiko, ki omogoča razvoj, ne pa nenehnega boja za preživetje," je povedal Podgoršek, ki od vlade pričakuje, da bo skupaj s kmetijskimi organizacijami zagovarjala tudi močno in predvidljivo skupno evropsko kmetijsko politiko.

Na problem upadanja števila kmetov v Sloveniji je opozorila tudi Matejka Sečnik iz Zveze kmetic Slovenije. "Skrajni čas je, da se zamislimo, kdo bo lahko prideloval domačo hrano, s katero bomo poskrbeli za naše državljane, kdo bo obdeloval hribe in doline. Od države in družbe zahtevamo več spoštovanja do našega poklica, zahtevamo, da se oblikuje pogoje, ki bodo ohranili podeželje aktivno na področju pridelave hrane in ohranjanja krajine," je med drugim izpostavila.

Kmet Rok Sedminek iz Savinjske doline je znova izrazil nasprotovanju predlogu državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je konec decembra objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor. "Črnijo nas in kažejo, da se borimo samo za svoja delovna mesta, za svojo zemljo, ampak smo sredi januarja v Žalcu pokazali, da to ni res. Podprli so nas lokalna skupnost in vsi župani, mi brez nas o nas ne dovolimo ničesar več, pa naj bodo to kmetje ali ljudje, ki živijo tam. Naj država začne obnašati gospodarno in naj nehajo govoriti, da je poplavna varnost na prvem mestu, na prvem mestu je prehranska varnost, ker brez prehranske varnosti tudi poplavne ne bomo rabili," je podčrtal.

Da sistem trenutno ne deluje v prid slovenskemu kmetu, je na protestu ocenila tudi predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob. Po njenih besedah se kmetje vse pogosteje srečujejo s težavami pri prodaji lastnih pridelkov in izdelkov, in to v panogah, kjer je Slovenija izrazito nesamooskrbna - pri zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in drugih ključnih živilih. "Medtem ko se naša domača pridelava duši, v javne prehranske obrate vstopa hrana iz tujine. To je nesprejemljivo," je dejala.

V luči tega se je zavzela za poštene pogoje in poenostavitev postopkov nakupa hrane slovenskega porekla v javnih prehranskih obratih, vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in drugih ustanovah. "Trenutni sistem je zapleten, birokratski in pogosto bolj prijazen do velikih tujih dobaviteljev kot do lokalnega kmeta," je dodala.

Milan Kalan iz Združenja društev ekoloških kmetov Slovenije je opozoril na izzive v ekološkem kmetijstvu. Kot je dejal, se v Sloveniji o ekološkem kmetijstvu pogovarjamo že več kot 25 let, v tem času sta bila sprejeta dva akcijska načrta, a kljub temu pravega preboja še vedno ni bilo. "Ekološko kmetijstvo ni privilegij, ampak je naložba v naravo, zdravje in lokalno prehransko varnost. Je možnost izbire za potrošnike, javne zavode, ranljive skupine in za podeželje, predvsem za mnoge kmetije," je izpostavil.

Po njegovih besedah danes ne protestirajo proti nikomur, ampak opozarjajo v imenu skupnega dobrega za podporo kmetijstvu, ne glede na politično usmerjenost, velikost in način pridelave. "Čas je, da se končno začne izvajati, kar je zapisano v strategijah in akcijskih načrtih v korist slovenskega kmetijstva," je še dodal Kalan.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je za prihodnji teden napovedala sestanek s pobudniki in podporniki današnjega kmečkega protesta pred poslopjem DZ. Ob tem pričakuje, da ti konkretno in pregledno predstavijo svoje zahteve in rešitve za izzive, ki jih izpostavljajo. Če bodo primerne in izvedljive, jim bo ministrstvo prisluhnilo.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je odzvala na protest, katerega glavni pobudnik je bilo Združenje slovenske kmečke iniciative, pri organizaciji pa so sodelovali še člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Društva slovenski kmet in Zveze kmetic Slovenije.

Uvodoma je zanikala očitke, da ministrstvo ni pripravljeno sodelovati s predstavniki kmetijstva. Poudarila je, da so se v zvezi z zakonodajnimi spremembami in drugimi vsebinami z organizacijami, ki delujejo na področju kmetijstva, sestali skoraj 50-krat, sama pa je s sodelavci lani opravila 78 obiskov po vsej Sloveniji in se srečala s predstavniki vseh zainteresiranih kmetijskih organizacij.

Kmetijskim gospodarstvom in organizacijam na področju kmetijstva so prek različnih instrumentov v tem mandatu medtem razdelili okoli 1,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev, zato da se kmetijstvo ohranja v kondiciji.

Strinjala pa se je, da se na področju kmetijstva in pridelave lokalne hrane ter tega, kako je potrošnik seznanjen in ozaveščen o pomenu domače hrane, v preteklosti ni storilo dovolj. Ob tem jo skrbi, da tudi ljudje, "ki so imeli moč in opravljali funkcijo ministra", do danes tega niso opazili in zdaj pozivajo na proteste. "Ali je to politično motivirano ali ne, naj si odgovori vsak sam," je dodala.

V prihodnjem tednu se bodo na ministrstvu s pobudniki in podporniki današnjega protesta sestali. Ministrica pričakuje, da bodo ti poleg zahtev predstavili tudi rešitve za izzive, na katere so danes opozarjali. "Če bodo rešitve primerne, smo jim pripravljeni tudi prisluhniti," je dejala. Izpostavila pa je, da rešitve niso enostavne in da npr. ne moremo zagotoviti prehranske varnosti in več lokalne hrane v javnih zavodih v enem mesecu, če tega nismo bili sposobni narediti v 20 letih.

Na trditve protestnikov, da bi lahko njihove zahteve v primeru prave volje uresničili v enem mesecu, je odgovorila, da sicer konkretizacijo zahtev še pričakuje, a da se ji na prvi pogled zdi, da so določene zahteve dejansko del tekočih poslov ministrstva.

Pri določenih zahtevah, npr. na področju umeščanja vodovarstvenih in zavarovanih območij, pa je po njenih besedah prav, da se javnost opozori, da lahko v primeru nespametnih potez ogrozimo varnost državljanov in pitno vodo. "O takšnih stvareh se želimo pogovarjati," je dejala.

Glede odpovedi predvidenega današnjega sestanka s protestniki pa je pojasnila, da so se trudili uskladiti termine za vsebinske pogovore pred protestom, a po njenih besedah interesa za to ni bilo. Zato so se odločili, da naj bo današnji dan namenjen za opozorila in proteste, sestanek pa bo prihodnji teden.