DZ potrdil zakon o investicijah v vojsko, Levica napoveduje referendum

Zakon o sredstvih za investicije v Slovenski vojski predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

Minister za obrambo Matej Tonin je povedal, da je vesel, da je DZ potrdil zakon, ki namenja en odstotek državnega proračuna za investicije v varnost. Hkrati pa je dodal: "Kot lev se bom boril, da izdatki za zdravstvo v zdravstveni blagajni čim prej dosežejo 40 odstotkov državnega proračuna."

Tonin je v preteklosti večkrat poudaril, da je od tega zakona odvisno dolgoročno preživetje Slovenske vojske. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oz. vojašnic.

Odločitev državnega zbora je pozdravil tudi predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da je bil s tem narejen pomemben korak v procesu posodabljanja Slovenske vojske. "S tem bo Slovenska vojska tudi v prihodnje zagotavljala obrambo in varnost naše države, kar je njeno osnovno poslanstvo, hkrati pa še učinkoviteje podpirala druge nosilce nacionalne varnosti, pa tudi druge sisteme, pomembne za državljanke in državljane Republike Slovenije," je v izjavi za javnost zapisal Pahor.

DZ je na seji konec oktobra zavrnil predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonu. Levica sicer ne izključuje možnosti postopkov za zakonodajni referendum, vendar pa je vlada državnemu zboru predlagala sklep, da bi bil zakonodajni referendum o tem vprašanju nedopusten. Koordinator Levice Luka Mesec je že napovedal, da bodo sprožili postopke za naknadni referendum. 

Poleg Levice proti zakonu tudi SD, LMŠ in SAB

Zakonu nasprotujejo tudi LMŠ, SD in SAB, aktivno sodelovanje pri referendumskih postopkih pa napoveduje le SD. V štirih opozicijskih strankah so zakonu nasprotovali, ker bi po njihovih navedbah v času epidemije novega koronavirusa morala biti prioriteta vlade vlaganje v blaženje zdravstvene, socialne in gospodarske krize, in ne vlaganje v vojsko.

Po Mesečevih ocenah čas za nakup orožja ne bi mogel biti slabše izbran, saj je Slovenija sredi največje zdravstvene in socialne krize. Zatrdil je, da v Levici niso proti vojski, a bi morala biti nabava orožja zadnja prioriteta vlade. "Investirati moramo v zdravje, socialno varnost in obnovo družbenih odnosov. Vlada nam odreka investicije v številne stvari, ki bi jih krvavo potrebovali v tem trenutku," je pojasnil Mesec.

Tudi po ocenah prvaka LMŠ Marjana Šarca je sprejem zakona o investicijah v SV sredi epidemije slab znak državljanom, s čim se ukvarjajo in kaj so prioritete vlade. Opozoril je tudi, da za nakup vojaške opreme ne potrebujejo posebnega zakona, "sploh ne takega, ki bo zavezal vse naslednje vlade". "Prav tako ga ne potrebujemo, ker ne zaupamo, da bodo v vladi znali te nakupe izvesti tako, da ne bomo spet gledali kakšne orožarske afere," je dodal Šarec.

V LMŠ tudi ocenjujejo, da je predlog Levice za referendum popolnoma upravičen. Minister za obrambo Matej Tonin naj najprej zagotovi zaščitno opremo helikopterskim posadkam, je pozval Šarec.

Tudi predsednica SD Tanja Fajon ne razume vlade, kako lahko sploh razmišlja o tako visoki investiciji v vojsko v času epidemije. "Danes bi morali denar vlagati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo," je prepričana Fajonova.

Strinja se, da potrebujemo investicije v vojsko, a so po njenem mnenju bistvene prioritete. Po ocenah Fajonove morajo imeti državljani pravico, da o tem odločajo na referendumu, zato bo SD aktivno sodelovala pri referendumskih postopkih.

V SAB poudarjajo, da ne odrekajo ustavne pravice do referenduma. A kljub nestrinjanju s tako visoko vojaško investicijo v času epidemije ne podpirajo referenduma o tem zakonu. Kot je pojasnila predsednica stranke Alenka Bratušek, je treba namreč SV, če jo imamo, zagotoviti opremo.

A obenem opozarja na prioritete: "Najprej zdravstvo, sociala in gospodarstvo, potem pa tudi nujne investicije za SV. A tega ni za 780 milijonov evrov." Opozorila je še na zadolževanje vlade v zadnje pol leta, "z dodatnimi 780 milijoni evrov bo ta nivo zadolževanja še veliko večji".

Tonin je danes izrazil zadovoljstvo, da je DZ potrdil zakon, ki namenja en odstotek državnega proračuna za investicije v varnost. Hkrati pa je na Twitterju dodal: "Kot lev se bom boril, da izdatki za zdravstvo v zdravstveni blagajni čim prej dosežejo 40 odstotkov državnega proračuna."

Rok za zbiranje podpisov za začetek referendumskih postopkov je sedem dni, nato pa predsednik DZ razpiše 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma.

Vlada je sicer državnemu zboru že predlagala sprejem sklepa, da referendum o tem zakonu ni ustavno dopusten. Ministrstvo za obrambo je to podkrepilo s pridobljenim pravnim mnenjem.

Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, pa Mesec napoveduje, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.

DZ bo, če bodo izpolnjeni pogoji, o nedopustnosti referenduma odločal na izredni seji.

Če bi DZ prejel od državnega sveta obvestilo, da ne bo zahteval veta, ali pa bi DZ ponovno potrdil zakon na podlagi vloženega veta, bi državni zbor v čim krajšem času odločal o predlogu vladnega sklepa, da je referendum o tem zakonu nedopusten. Tudi če bi bila v tem obdobju vložena pobuda za razpis referenduma, se s sprejetjem tega sklepa šteje, da ni bila vložena, sledi iz 4. odstavka 21. a člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Če se državni svet v sedemdnevnem roku po sprejetju zakona ne odzove glede na svoje pristojnosti, je pa v DZ vložena pobuda za začetek postopkov za referendum, DZ o predlogu sklepa o nedopustnosti referenduma odloča takoj po izteku sedemdnevnega roka po sprejetju zakona. Če ni ne pobude za referendum ne odziva DS, postane predlog sklepa o nedopustnosti referenduma brezpredmeten, zakon pa gre v razglasitev osmi dan po sprejetju.

Referendum po ustavi ni dopusten?

Ministrstvo za obrambo (Mors) je na Inštitut za ustavno pravo naslovilo prošnjo za pripravo pravnega mnenja, ki naj odgovori na vprašanje, ali je razpis referenduma o navedenem zakonu dopusten v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Tako so se odločili "zaradi izrednega pomena za operativno delovanje SV", da čim hitreje stopi v veljavo zakon, katerega temeljni cilj je zagotovitev finančnih sredstev v letih 2021 do 2026 za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti, za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske, so zapisali na spletni strani.

Pravno mnenje sta izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič, sestavljeno je iz petih delov. Iz sklepa pa izhaja, da so pri omenjenem zakonu izpolnjeni vsi trije pogoji, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon po ustavi ni dopusten. Ti trije pogoji so: pravni predpis mora po svoji obliki biti zakon, vsebovati mora nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.

Pravna strokovnjaka menita, da sta prva prvi in tretji pogoj izpolnjena že na prvi pogled, saj gre za predlog zakona na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije.

Glede nujnosti sprejetja tega zakona pa navajata, da je uveljavitev zakona nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.

Ustavna pravnika tako menita, da zakon izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni, zato sme DZ ustavnoskladno prepovedati razpis referenduma v zvezi s tem zakonom na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, še zapišeta strokovnjaka.

Na današnji novinarski konferenci so o napovedanih naložbah in referendumu spregovorili predstavniki opozicije.

Večji del investicijskih sredstev za vojsko v prihodnjih šestih letih za bojna vozila

Danes sprejeti zakon o investicijah v Slovensko vojsko bo tako vojski v prihodnjih šestih letih zagotovil 780 milijonov evrov za investicije. To pomeni, da bo v letnih proračunih za prihodnjih šest let zagotovljenih po približno 50 milijonov evrov letno več za investicije, kot so predvidevali doslej.

V šestih letih si tako Slovenska vojska lahko obeta okoli 300 milijonov evrov več sredstev od teh, ki so jih v vojski sicer nameravali nameniti postavki investicij. Z zakonom pa so obenem presegli dvoletni proračunski okvir, saj bo šestletni omogočil lažje sprejemanje dolgoročnih obveznosti.

Z zakonom je tako urejena postopna poraba investicijskih sredstev, pri čemer bo letna poraba v letih 2021 in 2022 na ravni 100 milijonov evrov, v nadaljnjih štirih letih pa na ravni 145 milijonov evrov letno.

Tako bo 100 od 124 milijonov evrov, kolikor je v proračunu za leto 2021 predvideno za investicije v Slovensko vojsko, namenjeno investicijam, ki jih predvideva omenjeni zakon, so pojasnili na obrambnem ministrstvu.

Večji del oz. dobrih 52 odstotkov od skupno 780 milijonov evrov bo v prihodnjih šestih letih sicer namenjen nakupu bojnih vozil, je objavljeno na spletni strani obrambnega ministrstva.

"Čeprav so bile te investicije v večji meri načrtovane že v preteklosti, bomo šele s tem zakonom omogočili dolgoročno in stabilno financiranje Slovenske vojske," ocenjujejo na obrambnem ministrstvu. Ta bo lahko kot izvajalec investicij za njihovo izvajanje sklepal pogodbe, s katerimi bo prevzemalo obveznosti za več let. Takšna rešitev je nujna, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče ter daljše, tudi večletne dobavne roke, pojasnili. Izvedbo najpomembnejših dobav načrtujejo po letu 2023.

Na ministrstvu ob tem napovedujejo, da bodo kupovali opremo, ki omogoča dvojno rabo, tako da se bo vojaške zmogljivosti lahko uporabljalo tudi ob naravnih in drugih nesrečah, pri reševanju v gorah, prevozih ponesrečencev in novorojenčkov ter ob podpori drugim državnim organom.

Nadzor nad porabo sredstev bo vzpostavljen na ravni vlade s potrjevanjem letnih programov investicij in na ravni DZ z letnim poročanjem o izvajanju zakona.