Pred enim tednom so si obetali dobro letino, zdaj češnje gnijejo na drevesih

Še pretekli ponedeljek so kmetje tarnali nad sušo, briški sadjarji pa sedaj obupujejo, saj je za češnje dežja občutno preveč.

"Še zelene že gnijejo na drevesu," je potožil Valter Kumar, sadjar s Huma v Brdih, ki ocenjuje, da bo izpad kar 40-odstoten. "Trenutno imamo že 50-odstotno škodo, kaj bo naprej, pa še ne vemo. Mislim, da bo prva sorta propadla, verjetno bomo morali počakati, da bodo začele druge sorte zoreti," je pritrdil Aleksij Mavrič iz Kojskega. 

"Kar sem videl danes, po dveh dneh se šele vidi škodo po dežju, vetru, bo izpada tudi 20 odstotkov, nekje tudi več, odvisno od drevesa, kje je," pa je svojo oceno podal predsednik Združenja sadjarjev Brda Radovan Jelina.

Ob sončnih dnevih zato hitijo z obiranjem enega najbolj zaželenih prvih sadežev. Sadjarji, ki smo jih obiskali, imajo različno velike nasade in vsak svoje tržišče: domače dvorišče, bližnje tržnice in trgovsko verigo. Razlike so tudi v cenah.  

"Sedaj smo prišli na eno zmerno ceno: osem do deset evrov," je povedal Jelina. A šlo bo še nižje. Po besedah Kumra je cena do sedem evrov in pada, saj je treba češnje hitro obrati. 

Še vedno upajo, da se bo vreme obrnilo in jim bo sonce rešilo glavne sorte. Sploh, ker je ponekod že lani toča vzela glavnino pridelka. "Mi smo že lani imeli hud udarec s točo, ki nam je potolkla en sadovnjak marelic 100-procentno. Zdaj letos to. Klima se spreminja, se vidi, nimamo kaj več fantazirati."

Mavrič poudarja, da je država že pred desetletji zamudila, da bi ponudbo češenj prilagodili vremenskim razmeram in povpraševanj. V Brdih imajo sicer sadovnjake na več kot 100 hektarih, zgolj od sadjarstva pa živi le nekaj družin, zanimanja med mladimi je vedno manj.

Jelina razume, zakaj: "Obnove sadovnjakov tukaj v Brdih upadajo, mladi se ne odločajo, verjetno ravno zaradi tega, vsako leto je slabo vreme."

Brez spremenjenih subvencij od države, bo stanje le še slabše, zaključuje.