Hladni in turobni jesenski dnevi so prinesli začetek kurilne sezone. Pred začetkom so na ministrstvu za okolje in prostor v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Obrtno zbornico Slovenije (OZS) in Zbornico komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) organizirali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili kakovost zunanjega zraka v času kurilne sezone, stanje preseganja delcev PM10 ter vpliv, ki ga ima na zdravje ljudi.
Skupni poudarek je bil, da se varnost začne pri rednem čiščenju in pregledovanju malih kurilnih naprav. Prav tako so predstavili načine pravilnega kurjenja, od priprave drv do samega kurjenja.
V času zime je praviloma povečano onesnaževanje zraka, ki je povezano s kurjenjem. Hkrati pa se zdaj srečujemo z energetsko krizo, ki bo verjetno pomembno vplivala na oskrbo z energenti. Posledično bodo najverjetneje številne kurilne naprave prešle na okoljsko manj prijazna goriva, kar bi lahko vplivalo na slabšo kakovost zraka.
Že en neozaveščen kurjač lahko zadimi celotno naselje
Glavni vir onesnaženja z delci v zimskem času je namreč prav kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah. Še posebej problematično je nepravilno kurjenje in pa kurjenje z neustreznimi gorivi, kot so na primer star papir in karton, vlažni les, plastika, embalaža, tekstil in drugi odpadki. Oboje vodi do slabega izgorevanja in se pokaže neposredno kot gost temen dim iz dimnika, so opozorili na konferenci in dodali, da se v jasnih zimskih popoldnevih valeč dim zadržuje v plitvi plasti nastajajočega temperaturnega obrata in se sčasoma razprši po celotnem naselju. Takšno stanje v mestu in na vasi pa lahko povzroči že en sam neozaveščen kurjač.
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) v hladnem obdobju leta dnevno objavlja napoved ravni delcev PM10 za Slovenijo, ki je namenjena napovedovanju in ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka ter analizi epizod onesnaženja. Da do preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 prihaja skoraj izključno v kurilni sezoni, je pokazala tudi večletna kemijska analiza delcev PM10, je povedala Tanja Bolte, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za okolje na MOP. "V dnevih, ko je presežena mejna vrednost, se delež prispevka kurjenja lesa zviša v povprečju s 30 na 50 odstotkov. Neugodni vremenski pogoji, kot je temperaturni obrat, preprečujejo redčenje izpustov, zato se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah nabirajo večje količine delcev in drugih onesnaževal," je še dodala.
Onesnažen zrak vsebuje tudi rakotvorne in mutagene snovi
Zunanji onesnažen zrak vpliva na zdravje celotne populacije. V njem so prisotne različne snovi, nekatere zelo škodljive, tudi rakotvorne in mutagene, zato Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je breme bolezni, ki ga lahko pripišemo onesnaženemu zraku, primerljivo tistemu, ki ga pripisujemo nezdravi prehrani in kajenju tobaka, od bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, do pljučnega raka, poudarja Majda Pohar, dr. med., specialistka higiene na NIJZ. Onesnažen zrak vsako leto povzroči milijone smrti in izgubljenih let zdravega življenja. Mednarodna agencija za raziskave raka ga je zaradi delcev PM10, ki nastanejo kot posledica gorenja fosilnih goriv, celo uvrstila v prvo skupino rakotvornih snovi.
Ključna pravilna vgradnja in uporaba peči
Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri OZS, je povedal, da ima letošnja kurilna sezona zaradi draginje izjemen poudarek na uporabi trdnega goriva. Opozarja, naj vsak uporabnik upošteva, da se dimniške požare, uhajanje dimnih plinov, zastrupitve in preveliko porabo goriva lahko prepreči samo s pravilno uporabo in vgradnjo peči, ustreznimi dokazili o izpolnjevanju emisijskih zahtev, rednimi preventivnimi dimnikarskimi storitvami in sprotnim odpravljanjem pomanjkljivosti, na katere opozori dimnikarska družba.
Po Dovrtelovih besedah je treba peči na tekoče in plinasto gorivo očistiti in pregledati enkrat letno, letni pregled je nujen tudi pri pečeh na trda goriva, ki se čistijo pogosteje, in sicer dva- do štirikrat na leto. Rednega čiščenja morajo biti še posebej deležne stare klasične peči, v katerih se velikokrat znajdejo tudi plastika in ostali odpadki, štedilniki in kamini.
Posebni napotki za uporabnike peči in dimnikov:
Vse peči naj bodo prijavljene dimnikarski družbi.
Če se namenite znova uporabiti peč, ki dalj časa ni delovala, naj pred tem dimnikarska družba opravi izredni pregled. Dimniki, čistilne odprtine in drugi deli naprav so lahko dotrajani ali pa so bili v stavbi izvedeni posegi, ki ogrožajo varnost.
Če na novo vgradite peč, se je koristno že pred tem posvetovati z dimnikarsko družbo, da preveri varne pogoje, po vgradnji pa mora dimnikar s prvim pregledom preveriti izpolnjevanje pogojev za varno in učinkovito delovanje.
Posebna pozornost je nujna v večstanovanjskih stavbah, kjer ob uporabi peči ne ogrožamo le sebe, ampak tudi stanovalce nad in pod nami. Delovanje neprijavljene peči ali peči s pomanjkljivosti je lahko izjemno nevarno ravnanje.
Peči na tekoče in plinasto gorivo mora dimnikarska družba enkrat letno očistiti, pregledati in izmeriti emisije.
Peči na trdno gorivo mora dimnikarska družba enkrat letno pregledati, čiščenje pa se opravi od dva do štirikrat v sezoni. Pri rednem delovanju klasične peči na drva ali štedilnik, kamina itd. to lahko pomeni čiščenje na dva do tri mesece. Le s tem se prepreči morebitni dimniški požar, povečano porabo goriva in zamašitve dimnika ter peči.
Peči na trdno gorivo niso namenjene sežiganju odpadkov. V pečeh se lahko kuri samo zračno suho lesno gorivo – drva, pelete in sekance.
KOMENTARJI (266)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.