Prihajajo velike spremembe in konkretni cilji. Kako jih bomo dosegali v Sloveniji, za zdaj še ni povsem jasno, toda Evropska unija je (dokaj) enotna, ko gre za zmanjševanje odvisnosti od ruskih energentov. Glavni cilj je povezan z doseganjem večje energetske učinkovitosti, predvsem v stavbah. Za zdaj morda še velja, da energijo in posledično denar mečemo skozi okna, že leta 2030 naj bi bila slika spremenjena, varčnejša. V študiji Inštituta za gradbeno učinkovitost so ugotovili, da bi v Sloveniji samo z ustrezno izolacijo streh prihranili okoli 44 odstotkov primarne energije.
Cilj do leta 2030 je zmanjšati porabo primarne energije za 39 odstotkov. Vse javne stavbe bodo morale do leta 2030 uporabljati vsaj 49 odstotkov obnovljivih virov energije. Vse nove javne in poslovne stavbe, večje od 250 kvadratnih metrov, bodo morale po letu 2027 na strehah imeti sončne elektrarne, od leta 2030 pa tudi vse nove stanovanjske stavbe. "Tisti, ki danes načrtujete gradnjo ali prenovo, imejte v mislih, da bodo poslovne in javne stavbe čez 5 let brezemisijske. Z vsemi temi aktivnostmi se moramo začeti že danes ukvarjati," opozarja Erik Potočar z Direktorata za energijo.
Vzpostavljeni bodo nacionalni načrti za prenovo stavb, energetska izkaznica, kot jo poznamo danes, bo prenovljena, digitalizirana, bolj zanesljiva, dodan bo razred A-0 za brezemisijske stavbe. Investitorje ob prenovi stavb čaka uvedba stavbnih potnih listov (angl. 'building passport'), s katerimi bodo spremljali postopno celovito prenovo in dokumentacijo.
Na državni ravni bodo posodobljeni energetski sistemi za hlajenje, ogrevanje, prezračevanje, polnjenje ter obnovljive vire energije.
Za vse nestanovanjske in javne zgradbe (denimo skladišča), ki imajo najslabšo oceno energetske učinkovitosti (razred G), teh je pri nas okoli 15 odstotkov, velja, da morajo do leta 2027 preskočiti tri stopnje (razred D).
Referenčno bo leto 2005. Glede na to bomo morali zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 70 odstotkov, dve tretjini energije v stavbah bo iz obnovljivih virov.
Do leta 2050 bo energetsko prenovljenih 74 odstotkov enostanovanjskih stavb in 91 odstotkov večstanovanjskih stavb. Končna raba energije naj bi se posledično zmanjšala za 45 odstotkov.
Kako se z novimi evropskimi zahtevami spopadajo druge države? Spodaj je nekaj primerov iz tujine.
Anglija in Wales:
Od aprila 2022 morajo za nestanovanjske stavbe nad 1000 kvadratnih metrov vsako leto predložiti nove podatke o merjeni porabi energije. Uradni skrbnik poda javno energetsko bonitetno oceno, ki vpliva na pogoje o najemu ali prodaji.
Francija:
Zgradbe v storitvenem sektorju nad 1000 kvadratnih metrov bodo do leta 2030 morale zmanjšati porabo energije za 40 odstotkov, do leta 2040 za 50 odstotkov in do leta 2050 za 60 odstotkov v primerjavi z 2010. Za neskladnost bodo izrečene vsakoletne globe v višini 7.500 evrov.
Nizozemska:
Od 1. januarja 2023 bodo vse poslovne stavbe morale imeti minimalno energetsko izkaznico razreda C, sicer bo prepovedana njihova uporaba v poslovne namene. Stroške bo nosil najemnik ali lastnik. Neupoštevanje bo vključevalo periodične denarne kazni, lahko pa tudi zaprtje poslovne stavbe.
Vzpon energetskih skupnosti?
Če zadnje leto zaznamuje povečano zanimanje za postavitev malih sončnih elektrarn, bodo prihodnost zaznamovale samooskrbne energetske skupnosti, menijo pri Društvu za sonaravni razvoj Focus in izpostavljajo, da v Sloveniji zaostajamo za razvitejšimi evropskimi državami. Prednost takšnih skupnosti je v tem, da poleg glavnega pri naložbi lahko sodelujejo vsi, ki si želijo zelene energije, s tem pa postanejo tudi odjemalci energije, ki jo naprava proizvede. "To pomeni, da ima od projekta koristi skupnost, saj ustvari prihranke, zmanjša odvisnost od nihanja cen energije in zniža stroške," pojasnjuje Tomislav Tkalec. Primer takšne skupnosti je denimo Energetska zadruga Zeleni Hrastnik.
Po novem za odjemalce, ki se želijo vključiti v energetsko skupnost, ne velja več pravilo, da morajo biti priključeni na isto transformatorsko postajo.
Do prihrankov z energetskim pogodbeništvom
Čedalje bolj bo pri izkoriščanju energije sonca in najbrž tudi energije vetra v ospredje prihajalo energetsko pogodbeništvo, ki je pri nas sicer že dobro poznano, saj ga ponuja 8 ponudnikov. To vključuje ne le financiranje elektrarne, temveč tudi nadzor, servisiranje, vzdrževanje, pa tudi usmerjanje porabnikov energije k bolj učinkoviti rabi energije. "Ideja je ta, da energetskim sistemom, denimo hlajenju ali ogrevanju, proizvodnji električne energije, po pregledu z lastnimi investicijami stroške zmanjšamo, ko ustvarimo prihranek, si ga mi in naš končni kupec po določenem ključu razdelimo. Po obdobju 20 ali 25 let se ta investicija povrne tudi nam, končni porabnik pa takoj občuti pozitiven učinek tako na finančnem področju kot pri nižanju ogljičnega odtisa," pojasnjuje Mohor Vrhovnik iz podjetja Interenergo.
Po njegovem investitorjem pomaga razrešiti tudi dvome o tem, ali investirati sam in vzeti kredit ali izbrati energetsko pogodbeništvo. Pomemben pri tem je tudi pogled v prihodnost, saj bodo v času velike razpoložljivosti električne energije zaradi čedalje več priključenih sončnih elektrarn v proizvodnih konicah ustvarjeni viški. Kako jih kot lastnik elektrarne unovčiti, pa po besedah Vrhovnika ni povsem jasno.
Energetska revščina
Prek 40 odstotkov ali 100.000 gospodinjstev se sooča z visoko rabo energije za ogrevanje in s tem povezanimi stroški, med njimi skoraj četrtina občuti energetsko revščino, gre večinoma za stavbe, ki so bile grajene pred letom 1980. Zato bo vlada ustanovila tudi socialni podnebni sklad, s čimer nameravajo v družbi bolj pravično porazdeliti bremena prihodnjih povišanj cen energije, je pojasnil Potočar.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.