Slovenija

Pred natanko sto leti se je rodila ljubljanska univerza

Ljubljana, 03. 12. 2019 06.24 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
V.Š./ U.Z./ STA
Komentarji
73

Ljubljanska univerza letos praznuje stoletnico delovanja. Pred natanko stotimi leti, 3. decembra 1919, je potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku, zato ta datum štejejo za njen rojstni dan. Stoti rojstni dan je obeležila slavnostna seja senata, ki je hkrati uvod v tradicionalni teden univerze.

Natanko na stoti rojstni dan univerze je v zbornični dvorani, kjer je imel pred natanko sto leti prvo predavanje v slovenskem jeziku Fran Ramovš, potekala slavnostna seja senata. Z začetnih petih ustanovnih članic univerze se jih je razvilo kar 26. Dekani članic so se seje senata, kot vsako leto, udeležili, oblečeni v oblačilo s pokrivalom in pripadajočo verigo.

Univerza je prvo rektorsko verigo prejela ob svoji desetletnici leta 1929. Ima jo še danes, menjavali so se le njeni obeski, rektorji pa so jo nosili na vseh pomembnejših slovesnostih. Danes je univerza prejela novo rektorsko verigo po prvotnih načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo podarja Mestna občina Ljubljana. Rektorju ljubljanske univerze Igorju Papiču jo je predal ljubljanski župan Zoran Janković, ki mu je zaželel, da bi jo nosil še "nadaljnjih 100 let". Po Papičevih besedah pa nov rektorska veriga predstavlja pomemben simbol povezanosti med mestom Ljubljana in slovensko osrednjo univerzo.

Ljubljanska univerza je svoj stoti rojstni dan obeležila s slavnostno akademijo v Cankarjevem domu, ki so se je udeležili vidni predstavniki družbeno-političnega življenja.
Ljubljanska univerza je svoj stoti rojstni dan obeležila s slavnostno akademijo v Cankarjevem domu, ki so se je udeležili vidni predstavniki družbeno-političnega življenja. FOTO: Bobo

Letos je naziv častni doktor prejel Kenneth Brian Frampton z Univerze Columbia v New Yorku za izjemno delo na področju znanosti in umetnosti arhitekture ter za prispevek k mednarodnemu ugledu ljubljanske fakultete za arhitekturo. Naziv častni senator je prejel Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, za njegovo izjemno delo pri človekovih pravicah.

Pater Jože Kokalj je prejel plaketo Pro Universitate labacensi za intenzivno sodelovanje z ljubljansko akademijo za glasbo, ki ji je nudil materialno podporo, mladim umetnikom in profesorjem je bil pokrovitelj.

Zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda univerze je prejelo 15 profesorjev. Prvič so podelili tudi zlato plaketo skupinam za izvedbo pomembnega znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega projekta v zadnjih dveh letih. Listine za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke je prejelo osem mladih visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Stoti rojstni dan univerze je zaokrožila še slavnostna akademija, na kateri je predsednik republike Borut Pahor univerzo odlikoval z redom za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter za vrhunske dosežke na področju znanosti in izobraževanja.

Predsednik republike Borut Pahor in častni pokrovitelj dogodka je ob tej priložnosti rektorju univerze Igorju Papiču vročil državno odlikovanje red za izredne zasluge.
Predsednik republike Borut Pahor in častni pokrovitelj dogodka je ob tej priložnosti rektorju univerze Igorju Papiču vročil državno odlikovanje red za izredne zasluge. FOTO: Bobo

Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani je bila, kot so zapisali v utemeljitvi v uradu predsednika, eden od najpomembnejših dogodkov na poti kulturnega razvoja slovenskega naroda, ki je s tem dobil možnost izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v slovenskem jeziku. Pot do njene ustanovitve ni bila niti samoumevna niti preprosta. "Uspešno se je končala po dolgih desetletjih vsenarodnega stremljenja po izobraževanju in uradovanju v slovenskem jeziku. Začetki tega prizadevanja časovno sovpadajo s 'pomladjo narodov' in prebujanjem slovenske narodne zavesti in samozavedanja," piše v utemeljitvi.

Univerza v Ljubljani ni več edina, je pa še vedno največja in najbolj ugledna slovenska univerza ter osrednja in največja raziskovalna ustanova pri nas, saj na njej deluje 30 odstotkov vseh registriranih raziskovalcev v naši državi. Zato je njena stoletnica pomembna obletnica, ker pomeni tudi zavezo zdajšnjemu in prihodnjim rodovom študentov in učiteljev, da pri svojem delu ne smejo pozabiti odgovornosti do pobude, ki je pred sto leti navdahnila ustanovitev univerze, da je treba mladim omogočiti vrhunsko izobraževanje in raziskovanje v slovenskem jeziku, so še zapisali v utemeljitvi.

Haldane velja za enega najbolj uglednih živečih teoretičnih fizikov. Rojen je bil v Veliki Britaniji očetu Škotu in materi koroški Slovenki. S Slovenijo ga poleg sorodstvenih vezi povezujejo tudi strokovne povezave s slovenskimi fiziki. Marca letos je postal tudi slovenski državljan.

Rektor Papič se je zahvalil vsem, ki so zaslužni za nastanek univerze, njen obstoj in razvoj. Poudaril je, da je univerza skozi zgodovino, tudi v manj naklonjenih časih, ostala osredotočena na aktualne evropske ter svetovne raziskovalne in humanistične teme in jih vselej obravnavala celostno: v luči narave, družbe in posameznika. "Prepričan sem, da je znanje največji potencial Slovenije. Samo znanje nam lahko zagotovi razvoj, ki bo Slovenijo postavil ob bok najuspešnejšim," je dejal.

Slavnostni govorec Frederick Duncan Michael Haldane, sicer Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor ljubljanske univerze, je izpostavil, da tudi majhni narodi, kot je slovenski, lahko prispevajo k znanosti in tehnologiji sveta ter da je ustvarjanje znanstveno in tehnološko izobraženega dela prebivalstva. Verjame, da je ključna vloga univerze v tem, da študente nauči razmišljati po svoje in da morda vnesejo sveže ideje za rešitve današnjega sveta.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (73)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ivan.z Doba
04. 12. 2019 11.33
+1
Prvi doktorat znanosti je naredila Ana Mayer, naravoslovka.
anakondabox
04. 12. 2019 09.16
+3
Obletnice je radi državno tvornosti potrebno ustrezno obeležiti in nagraditi. Še pred nekaj tedni je minister Pikalo obelodanil, da bodo prevetrili vse nedovoljene zneske dvorjanov. Nič ni bilo od tega, kot že tolikokrat. Novica je potihnila in sedaj slavimo poleg 'strokovnosti': neverodostojno odtujene zneske za stalno pripravljenost (nekaj je vrnjenih, ne pa vsi), presežne plače ministrov za znanost (Setnikar Cankar 630 000€ v 10. letih), prepisovanje diplom v magisterije...Ne slavimo pa inovativne znanosti, ker zanjo ni posluha, ne denarja. #tragično
User300173
04. 12. 2019 08.45
+1
Predsednik RS izročil rektorju državno odlikovanje. Rektorju osebno ali univerzi? Za univerzo bi šlo, rektorju osebno pa ne vidim razloga.
puspan
04. 12. 2019 08.22
+3
Še nikjer na svetu praznovanja obletnice univerze, nisem videl navzočnost vojaškega po stroja njej v čast.
User300173
04. 12. 2019 08.43
+2
To si je Pahor postavil. Center pozornosti,ali manekenska steza ...
puspan
04. 12. 2019 09.28
-1
Aha, Tekavčičko so prišli iskat, ker noče vrniti denarja za pripravljenost. Kakšnemu navadnemu delavcu še na misel ne pride, da bi zahteval dodaten denar za pripravljenost. Za te stvari moraš biti študiran. V bodoče bodo vsi lopovi morali študirati na slovenskih univerzah, če bodo hoteli izpolnjevati pogoje za pripravljenost, drugače to ne bo priznano. Čeprav nas je malo, ampak lumpov imamo pa neverjetno veliko. Smo vsaj v nečem med vodilnimi na svetu.
Darko32
04. 12. 2019 09.35
+0
PUSPAN tudi sam semistega mnenja, saj je moč razumeti, da gre za vojaški sistem in ne za univerzo, kjer se nabira znanje. V vojski pa je potrebno samo poslušnost in je v konfliktu z nabiranjem znanja, saj vojak ne sme biti pametnejši od generala.
User300173
04. 12. 2019 07.24
+5
Uspešnost Univerze? Pogledaš njene rezultate, kateri danes vodijo gospodarstvo, politiko, kulturo ...itn. Dvomim, da bi v domači anketi zasegla kako zavidljivo mesto.
Castrum
04. 12. 2019 07.05
+2
@cervantes, prvi visokošolski študij v slovenskem jeziku je bil na univerzi v avstrijskem Gradcu leta 1811
Cervantes Saavedra
04. 12. 2019 09.20
+1
In tudi v sami Ljubljani istega leta, ko je generalni guverner francoskih Ilirskih provinc podpisal Odlok o začasni ureditvi Ilirskega šolstva; na tej podlagi je v Ljubljani nastala akademija, prvi zametek univerzitetnega študija na Slovenskem (a žal le do 1814, brez nadaljnje kontinuitete) - avstrijski Gradec žal ne more šteti za začetek slovenskega visokega šolstva.
Cervantes Saavedra
04. 12. 2019 20.44
V Gradcu je bil licej (nižja raven) in ne univerza, v slovenščini pa je bila le ena stolica (katedra) in ne celovita dandanašnja fakulteta z več predmeti. Namenjena je bila praktičnemu pouku slovenskega jezika, da bi odpraviti brezbrižnost do slovenstva v vrstah cerkvene in posvetne inteligence.
Recenzor
04. 12. 2019 07.04
+5
Odkar so v sistem univerz spustili instant fakse ala goriška in kranjska Sorbona ter Mariborski Cambridge, pa razne MC Donalds Jambrek-fakse, diplome univerze v Lj niso nič vredna.
toukr
03. 12. 2019 20.09
+4
nekaj akademikov imajo še z dne ustanovitve.
Domendo
03. 12. 2019 21.09
+2
Ti bodo še iz grobov skočil, da še mal drobiža s sabo vzamejo, tko so pripravljeni.
obupani jež
03. 12. 2019 17.55
+3
đabe ti šola če nisi človek. jih kar nekaj poznam. pri skopuhih in pametnjakovičih je denar in ne pri revežih zato je temu tako kot je. vladajo bduale garajo dobričine
anakondabox
03. 12. 2019 16.26
+5
Zdaj pa praznujte: 'pogoltnost' akademikov na kapital, 'filanje' denarja za stalno pripravljenost, presežne kupčke denarja , ki ga (ne) zaslužijo in zeleno zavist, če človek napravi etično, dobronamerno delo za človeštvo. #naj živi še 1000 let
Naglič
03. 12. 2019 15.18
+5
Univerza Edvarda Kardelja, kovnica šrot strokovnjakov.
Naglič
03. 12. 2019 15.19
+14
Ob omembi Metke Tekavčič in Dušana Mramorja gre normalnim ljudem kar na bruhanje.
Cesar Millan - Vodja krdela
03. 12. 2019 17.31
-2
Ja še res je dobil sem kovanec za 2 e!!! Ne vem ali je kocka ali kaj !! v Evropi vsa mesta dajo nekakšen pomen (naprimer zgradbe ) univerze Ali kaj !!! Lahko bi dali na kovanec !! Blejski grad ALI Ljubljanski grad !!! Na splošno ne vidim ! Pomena na tem kovancu za 2e !!!
Domendo
03. 12. 2019 14.04
+4
Lahko jo privatizirajo, če se bodo financirali iz lastnega žepa. Verjetno so si jo že, financirajo jo pa davko plačevalci. Vsaj v svojo zgradbo bi se lahko preselili, da nebi bilo tako očitno.
KarNekdo
03. 12. 2019 13.06
+13
Čestitke! Vsi ki v teh komentarjih tako grdo pišete o Univerzi, si odgovorite na tole: kakšna bi bila Slovenija, če bi sploh bila, če pred 100 leti Univerze ne bi ustanovili in bi bili brez visokošolskega izobraževanja vseh teh 100 let.
Kristina1266
03. 12. 2019 13.56
+17
Karnekdo, to ne opravičuje lopovščine, ki jo prakticirajo. Pri nas je univerza umazana zaradi tam zaposlenih, ne študentov.
Manca Fink
03. 12. 2019 17.12
+4
Mal smo pa "pozabljivi" tudi. Vstanovil jo je kralj Aleksandar Karađorđević. Predavanja ja, v slovenskem jeziku, seveda
KarNekdo
03. 12. 2019 17.57
+4
nobena lopovščina ne sme biti nikoli opravičena. če je kdo kriv, naj bo obsojen, dokler ni, pri nas velja načelo nedolžnosti. a vseeno, v vseh teh komentarjih se v glavnem zliva gnojnica, le malo je takih, ki vidijo kaj pozitivnega. in niso samo študenti ok, tudi velika večina zaposlenih je. ampak komentatorji vidite čisto vse samo slabo, dobrega in pozitivnega pa nič. žalostno
schranz91
03. 12. 2019 12.49
-4
univerza se pa lih rodi ja, mati je pa arhitekt
santamaura
03. 12. 2019 12.36
+11
Pred natanko sto leti se je rodila ljubljanska univerza - Lepo in prav - Me pa zanima, kaj bi rekli ustanovitelji na to, kaj se danes tam dogaja - Prva in glavna stvar je denar, ki ga profesorji v pripravljenosti bašejo v žepe. Za njih zemlja ni krogla ampak piramida. To znajo tudi dokazati, če je treba - In vendar se vrti - je rekel tisti , ki je dobil v roke daljnogled- Pa so rekli dobro - Kar se vrti se tudi obrabi - Če se pa obrabi, bomo pa mi popravili - Samo to ni poceni
Transformerji
03. 12. 2019 12.15
+9
Iskrene čestitke - žal pa je postala leglo pokvarjenosti in nekaterih izjemnih študentov z opravljenim doktoratom brez zvez in poznanstev.
brat od pepetovga brata
03. 12. 2019 11.43
-3
Komu mar Tikjami a ti cenis ljubljansko univerzo ali ne...
Kometikjami
03. 12. 2019 11.00
+10
Starost univerze gor ali dol, marsikaj bi se moralo spremeniti na stevilnih fakultetah, da bi lahko univerzo v Lj. spet zacel ceniti.
NPC24ur
03. 12. 2019 11.00
+9
In od takrat dalje imamo profeaorje v stalni pripravljenoati ;)
Davidoff297
03. 12. 2019 10.59
+13
Visokošolsko izobraževanje se je v Ljubljani začelo že leta 1704, ko so v okviru filozofskega študija ustanovili stolici za logiko in cerkveno pravo, 1705 so ustanovili še stolico za fiziko in matematiko, leta 1766 pa stolico za mehaniko. Pokrivali so tudi študij teologije v povezavi s filozofskim študijem. Ker visokošolska ustanova v Ljubljani ni premogla vseh študijev, jo danes nekateri imenujejo tudi semiuniverza. V 18. stoletju je bil dodatno uveden še medicinsko-kirurški študij. Popolna univerza v Ljubljani, sprva pod imenom Écoles centrales, je bila ustanovljena leta 1810 v času Napoleonovih Ilirskih provinc, a je bila kmalu za tem, ko si je Avstrija povrnila oblast nad Slovenijo, ukinjena. Višje/visokošolsko izobraževanje v Ljubljani pa je avstrijska oblast vrnila v obliko, ki je obstajala pred francosko zasedbo. Rektor ljubljanske univerze za časa francoskih Centralnih šol je bil Jožef Balant (Walland, Valant) (1763-1834), kasnejši goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, ki je bil rojen v Novi vasi pri Radovljici. Zaslužen je bil za razvoj osnovnega, višjega in visokega šolstva na Slovenskem in spada med naše pomembne narodnobuditeljske šolnike in duhovnike. Začasno narodno predstavništvo v Beogradu je 16. julija 1919 na 55. seji v drugem branju dokončno sprejelo zakon o Univerzi v Ljubljani, uradno »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, s popolnimi Pravno, Filozofsko, Tehniško, Teološko in nepopolno, dvoletno Medicinsko fakulteto. Za je glasovalo 153 od 153 prisotnih poslancev. Regent Aleksander je zakon podpisal 23. 7. 1919 in ta datum štejemo tudi za uradni ustanovitveni datum, čeprav je bil v uradnem listu Kraljevine SHS, Službene Novine št. 83, objavljen šele 23. 8. 1919, v Uradnem listu Deželne vlade. Vir: Wikipedia
Domendo
03. 12. 2019 14.08
+6
Za komuniste je planet zemlja stara 100 let. Zato tak napredek.
Cervantes Saavedra
03. 12. 2019 14.20
+2
ZA Domendo. Čisto mimo. Res pa je za RKC še konec 19. stol. Zemlja nastala leta 4.004 pred Kristusom in to ob 9. uri dopoldne! Tega krivoverski Asirci niso upoštevali in so bili pismeni že 2 tisočletji pred tem. In napredek človeštva se je odvijal kljub nasprotovanju RKC.