Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor o ukrepih na področju plač, ki pomenita začasno zamrznitev plač javnih uslužbencev, sta po petkovem podpisu danes objavljena v uradnem listu. V torek pa bosta začela veljati. Vlada v današnjem uradnem listu objavlja tudi preklic odpovedi kolektivnih pogodb.
Aneks in dogovor je v petek podpisalo šest sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije ter Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (Vir), ki po lastnih navedba zastopajo 77.410 članov.
Po petkovem podpisu je ministrstvo za javno upravo na podlagi pristopnih izjav preverilo, ali ti sindikati skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, kar je po zadnji noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju pogoj za veljavno sklenitev aneksa. Nato pa je aneks in dogovor danes objavilo.
V sindikatu Vir 75.675 članov
Ministrstvo za javno upravo v danes objavljenem ugotovitvenem sklepu sicer ugotavlja, da imajo reprezentativni sindikati javnega sektorja, ki so podpisniki aneksa, glede na v petek predložene izjave o številu članstva ter predloženih pristopnih izjav članov reprezentativnih sindikatov 75.675 članov.
Z aneksom se odprava tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij odlaga v dve zaporedni leti po letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka. Uskladitve osnovnih plač z inflacijo v prihodnjem letu ne bo, januarja 2012 pa bo le v primeru, če bi inflacija presegla dva odstotka, in sicer za razliko nad tem odstotkom.
Glede na dogovor se bo javnim uslužbencem regres za letni dopust v prihodnjih dveh letih izplačal na ravni letošnjega leta (692 evrov). Zaposlenim v obeh letih ne bo pripadal del plače za redno delovno uspešnost, za plačilo povečanega obsega dela pa bodo veljale omejitve. Medtem ko bi se za leto 2012 o tem še dogovorili v okviru sprememb sistema napredovanj, pa bodo v letu 2011 zamrznjena napredovanja v višji plačni razred.
Pirnat: Vlada je ravnala nezakonito
Nekdanji dekan Pravne fakultete Rajko Pirnat je ocenil, da bi vlada javnim uslužbencem morala z oktobrsko plačo izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij. Vlada je zato z onemogočanjem izplačil po njegovem mnenju ravnala nezakonito. Od teh izplačil pa je ne odvezuje niti aneks h kolektivni pogodbi, ki ga je sklenila s sindikati, saj ta ne more veljati za nazaj.
Pravnik Miha Juhart pa meni drugače. Aneks h kolektivni pogodbi in dogovor o ukrepih na področju plač lahko po njegovem veljata za nazaj, ker gre za pogodbo, ki ni splošni pravni akt. V pogodbenem pravu je po njegovih besedah mogoče urediti pravno razmerje tudi za nazaj, če je takšen veljaven dogovor med strankama. "Če je bil ta dogovor veljavno sklenjen, potem lahko učinkuje tudi za nazaj", je ocenil Juhart.
Računsko sodišče RS je 27. oktobra že izdalo mnenje, v katerem je ocenilo, da pravna podlaga za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij velja, zato je obveznost treba izpolniti. Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je danes dejal, da od izdanega mnenja do sedaj ni bilo nobenega novega pravnega dejstva, ki bi pristojne odvezalo od tega izplačila, ki uslužbencem po takrat veljavni pogodbi pripada.
Aneks h kolektivni pogodbi po Šoltesovih besedah tudi ne more biti razlog, da bi se od javnih uslužbencev, ki so dobili izplačano tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, zahtevala vrnitev tega denarja. V času izplačila je namreč za to obstajala pravna podlaga in aneks sedaj tega ne spreminja, ocenjuje Šoltes.
Posedijevi za ustavno presojo
Sindikati, ki so vključeni v pogajalsko skupino pod vodstvom Janeza Posedija, nameravajo zaradi spremenjenega kvoruma na ustavno sodišče vložiti pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zaradi odloga izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij napovedujejo uporabo še drugih pravnih sredstev.
Vendar pa se to do danes ni zgodilo, saj sindikati pobudo še pripravljajo. Njihov odvetnik Bojan Grubar pravi, da je politika na diskriminatoren način izločila sindikate, ki se ne strinjajo z njo in njenim načinom socialnega dialoga.
"Če vlada ne bo izpolnila obveze izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, potem bom kot pooblaščenec sindikatov predlagal, da se vloži kolektivni spor zoper vlado," napoveduje Grubar. Tako kot z vložitvijo kazenske ovadbe zoper ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs namerava tudi s tem počakati do 18. novembra.
Po mnenju Posedija je sporno tudi to, da je ministrstvo preštevalo podpise oziroma preverjalo članstvo, saj naj bi šlo za osebne podatke. A v uradu informacijske pooblaščenke pravijo, da je to nesmisel. To je namreč edini način preverjanja podpore. Tisti, ki imajo dostop do teh podatkov, so seveda zavezani k molčečnosti.
Javno pismo sindikata vojakov
Iz Sindikata vojakov Slovenije so medtem poslali javno pismo, v katerem opozarjajo, da jim je vlada prepovedala v rednem delovnem času delovati v Slovenski vojski. Glavni razlog za to naj bi bilo dejstvo, da ne gre za reprezentativni sindikat, kar pa se jim zdi protiustavno in protizakonito. Vlada, kot pišejo, zavrača socialni dialog, kar je zaradi prepovedi stavke za vojake še posebej nedopustno. Ob tem dodajajo, da jih je ministrstvo za delo sicer opozorilo, da imajo pravico do kolektivnih pogajanj, četudi niso reprezentativni sindikat, saj v pogajanjih kolektivno zastopajo člane sindikata.
Vlada se tudi ni odzvala na njihove pozive, naj uredi nezakonito stanje glede sistematizacij delovnih mest v Slovenski vojski in nezakonite uredbe vlade o umestitvi pripadnikov Slovenske vojske v plačno lestvico ter ustreznega vrednotenja vseh posebnosti vojaškega poklica.
Sindikat zato v javnem pismu zahteva, naj se odnos vlade na obrambnem področju spremeni in da se mu prizna pravica do delovanja skladno s predpisi, sicer bodo o tem obvestili pristojne evropske institucije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.