Ob obravnavi zakona o Skoku burna razprava in pozivi k umiku predloga

Po oceni ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča pri najzahtevnejših korupcijskih, gospodarskih in organiziranih kazenskih zadevah v Sloveniji še vedno prepogosto prihaja do dolgotrajnih postopkov, kopičenja nerešenih zadev in primerov brez pravočasnega vsebinskega epiloga, razlogi pa so procesni, kadrovski in organizacijski. "Specializacija je razdeljena med več institucij in enot, njihove pristojnosti niso dovolj povezane, odgovornost je razpršena, sodniki v specializiranih oddelkih pa se ne morejo v celoti posvečati najzahtevnejšim zadevam," je ocenil v predstavitvi na odboru.

Kot je poudaril, se zavedajo, da predlog zakona ne more rešiti vseh težav kazenskega pravosodja, je pa pomemben prvi korak k sistemu, v katerem bodo najzahtevnejše zadeve "od začetka do konca" obravnavali specializirani organi "z dovolj ljudmi, znanja, ustreznimi orodji in jasnejšo odgovornostjo". Kot je tudi dejal, mora zakonu o Skoku sledili sprememba zakona o kazenskem postopku.

V nadaljevanju so svoja mnenja predstavili predstavniki sodstva, tožilstva in odvetništva. V večurni predstavitvi so ponovno izpostavili številne pomisleke in kritike predloga zakona, ponovno so posvarili tudi pred novimi sodnimi zaostanki. Poslance pozivajo, naj zakona ne sprejmejo v predlagani obliki, opozarjajo tudi, da tako velike reforme ni primerno sprejemati v omnibus tehniki po nujnem postopku.

Številne pomisleke ima tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ti se porajajo tudi komisiji za državno ureditev državnega sveta. Kot je poudarila njegova predstavnica Bojana Potočan, so člani komisije izrazili večinsko podporo predlogu, "prav tako pa so bila predstavljena stališča, da bi bilo glede na pripombe različnih deležnikov predlog bolje umakniti iz procedure in pripraviti novega".

Minister je mnenja stroke označil za poučna, a hkrati zaskrbljujoča. Prisotne na seji je vprašal, ali se jim zdi situacija na področju pregona korupcije 15 let po sprejemu zakona o tožilstvu boljša ali slabša.

Minister meni, da stanje ni boljše, temveč slabše, ob čemer je izpostavil poročilo Evropske komisije, ki med drugim izpostavlja dolgotrajne postopke in rast sodnih zaostankov. Minister je priznal, da je zakon izziv, a poudaril, da ga ne pripravljajo "za eno ministrstvo ali za eno vlado, temveč za več naslednjih let". Cilj je poiskati rešitve, da bodo državljani Slovenije in njihovi otroci živeli bolje, je poudaril.

Kritični do zakonskih rešitev so poslanci opozicije. "Ste pripravljeni prevzeti odgovornost, ko se bo začelo kazati, kaj ste naredili s tem zakonom," je ministra izzval poslanec SD Luka Goršek. V SD pogrešajo tudi pojasnilo ministra, kateri strokovnjaki so sodelovali pri pripravi zakonskih rešitev in na podlagi katerih strokovnih analiz.

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je ministru med drugim očitala, da v svoji predstavitvi ni odgovoril na nobeno od vsebinskih vprašanj prisotnih deležnikov iz vrst pravosodja. "Kar ste danes izvajali, je bilo zares sramotno," mu je očitala. Ob tem jo je zmotilo, zakaj vlada s predlogom zakona spreminja proces imenovanja za vse tožilce.

"S tem predpisom si vlada pripravlja podlago, da koruptivni politiki ne bodo nikoli sedli na zatožno klop. To je temeljni in edini cilj tega zakona," pa je bila kritična poslanka Levice Tina Brecelj. Po njeni oceni je predlog zakona izrazito škodljiv in ruši kazensko pravosodje, kot ga poznamo.

Predlog zakonskih rešitev po mnenju Brecljeve tudi na stežaj odpira vrata političnemu kadrovanju. "Takšni rešitvi je treba zavoljo varstva državljanov odločno nasprotovati," je poudarila.

Poslanka Resnice Katja Kokot medtem meni, da zakon o Skoku potrebujemo. "Ne zato, da bi politika naročala obsodbe, potrebujemo ga zato, da politika ne bo mogla ustavljati preiskav, skrivati odgovornosti ali računati na to, da se bo primer izgubil med institucijami," je poudarila.

Da sistem pregona ni dovolj učinkovit, kažejo tudi številke, je dodala. Kot je navedla, je bilo konec leta 2023 nerešenih 184 specializiranih zadev, konec leta 2025 pa že 199. "Leta 2025 je sistem prejel 70 in rešil 69 zadev. Zaostanek se torej ne zmanjšuje," je ocenila.

Po oceni poslanke Mojce Žnidarič (Demokrati) zakon potrebujemo zaradi učinkovitejšega in bolj povezanega obravnavanja najzahtevnejših kaznivih dejanj. Slovenija po njenih besedah že ima specializirane institucije, vendar med njimi ni vedno "vnaprej določene in neprekinjene poti". Med ključnimi rešitvami je izpostavila zmanjševanje prelaganja odgovornosti med institucijami, stabilne kadrovske rešitve ter večjo specializacijo sodnikov za najzahtevnejše kazenske zadeve.

Kot sicer ugotavlja, zakon ne bo takoj rešil vseh težav, je pa prvi korak. "Nujno je, da se organiziramo tako, da korupcijo, ki je v Sloveniji zelo razširjena, začnemo omejevati in čim bolj raziskovati," je poudarila.

Poslanec SDS Andrej Poglajen je v izjavi pred sejo odbora zavrnil kritike iz opozicije in pravosodja glede predlagane zakonodaje. Kot je poudaril, od predstavnikov opozicije že do začetka mandata ne pričakujejo tvornega sodelovanja, kritikom iz vrst pravosodja pa vsaj v enem delu očita soodgovornost za razmere na področju boja proti korupciji.

Razprava na odboru še poteka. Stranke opozicije so sicer predlagale, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev mnenj, a so člani odbora predlog zavrnili.

Razprava z različnimi stališči o tem se je danes vnela tudi na seji kolegija predsednika DZ Zorana Stevanovića, v njej je bila Asta Vrečko (Levica) kritična, da je seja odbora že sklicana, čeprav DZ sicer še ni odločil o vrsti postopka. Priznala je sicer, da pričakuje potrditev nujnega postopka. Kritična pa je bila tudi do tega, da je seja odbora za pravosodje sklicana ob že sklicanih sejah drugih dveh delovnih teles in da je sklicana 10 minut po končani seji DZ, kar bo pozno zvečer in zaradi česar vabljeni na sejo ne morejo vedeti, kdaj se bo začela.

Jelka Godec (SDS) pa je Vrečkovi očitala, da so zahtevo za ponovno odločanje vložili z namenom "zavlačevati sprejemanje zakona". Spomnila je tudi, da kadar gre za nujni postopek, ki bo po njenem prepričanju na današnji seji potrjen, ne veljajo siceršnji poslovniški roki. Tudi namen za danes sklicanih sej komisije za nadzor javnih financ in komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki ju vodita opozicijski poslanki, je po mnenju Godčeve "blokirati obravnavo nujnega postopka zakona o Skoku". Vrečkovi je očitala, da je pa ne moti, da na sejo omenjenih komisij, ki sta sklicani po današnji izredni seji DZ, vabljeni ne bodo mogli priti.

"Delate popolnoma vse, da nagajate sprejemanju zakona po nujnem postopku," je dejala Godčeva in spomnila tudi na vložen predlog za javno razpravo, o katerem bo moral odbor na današnji seji na zahtevo opozicije prav tako odločiti.

"Mi nič ne blokiramo, mi ne nagajamo," pa je odvrnila Vrečkova in poudarila, da je naloga opozicije nadzirati in preverjati. Pojasnila je, da nujnemu postopku nasprotujejo, saj je ključno, da se opravi širša razprava in vključi strokovno javnost, ki po njenih navedbah prav tako nasprotuje nujnemu postopku. Spomnila je tudi na številne pripombe na zakonski predlog iz stanovskih organizacij in zakonodajno-pravne službe. Po besedah Vrečkove je namen zakonskega predloga zagotoviti političen vpliv na državno tožilstvo.

Tudi Brecljeva je v izjavi za medije poudarila, da Skok ne prinaša rešitve za težave, ampak prinaša "nove table, nova imena sodišč in - kar je še bolj zaskrbljujoče - direkten poseg politike v kadrovanje".

Kot je na kolegiju dejala Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati), pa zahteva za ponovno odločanje kaže na to, da se želi preprečiti čimprejšnje sprejetje in uveljavitev zakona, "da ne bo potem prišlo do realizacije in preganjanja tistih, ki jih bo ta zakon preganjal in se bo pokazalo, kje in koliko je korupcije".

Tudi Kokotova je podprla nujni postopek, saj da ne želijo, da mandat mine brez rezultatov, kot je prejšnji.

Borut Sajovic (Svoboda) pa je nasprotno opozoril, da je treba zakone "bolj domisliti, bolj izpiliti, vključiti strokovno javnost".

Minister za pravosodje je v današnji izjavi za medije na kritike glede nujnega postopka odgovoril, da bi moral biti ta zakon sprejet že pred letom dni. Poudaril je, da so mednarodne institucije Slovenijo opozarjale na problem s korupcijo in kriminalom, a se "ni nič zgodilo". "Ta zakon bi moral že včeraj delovati, biti efektiven. Slovenija vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov BDP, to pomeni manj vrtcev, manj šol, manj bolnišnic, manj cest, manj socialne podpore," je dejal.

Tistim, ki zakonu očitajo, da je nekakšna fasada za širjenje političnega vpliva na postopek izbire tožilcev, je odgovoril, da niso razumeli smisla zakona. Na današnji seji odbora za pravosodje pričakuje predstavitev mnenj vseh deležnikov v sodstvu, konstruktivno razpravo, ki bo najbrž dolga. Zatrdil je tudi, da so pri pripravi predloga upoštevali precej pripomb tako vrhovnega sodišča kot tožilstva.