Kljub izvajanju programov za odpravo ošpic v mnogih predelih sveta, so ošpice še vedno pogosta bolezen v Aziji, na Pacifiku in Afriki pa tudi v Evropi. Največ zbolelih v preteklih letih v Evropi je bilo v Italiji, Romuniji, Grčiji in Franciji, je razvidno s spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
V Sloveniji je večina primerov ošpic vnesenih ali povezanih z mednarodnimi potovanji. Zbolijo predvsem necepljene osebe, ki potem prenesejo okužbo na druge nezaščitene osebe, kar ima lahko za posledico izbruh ošpic.
V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bila lani dosežena 91-odstotna precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam. S tem je bila že drugo leto zapored dosežena rekordna precepljenost v regiji po podatkih WHO in Unicefa, ki so danes objavili svoje ocene nacionalnih precepljenosti.
"To je dobrodošel znak, da vse večje število staršev izbira cepljenje kot najbolj varen način, da zaščitijo svoje otroke pred resnimi boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem," ugotavljajo na NIJZ.
Eden od motivov za povečano precepljenost je ponovno pojavljanje ošpic v regiji in v globalnem merilu zadnji dve leti. V obdobju med januarjem 2018 in majem 2019 je namreč 49 od 53 držav evropske regije skupaj poročalo o več kot 160.000 primerih ošpic in več kot 100 primerih z ošpicami povezanih smrti.
Po navedbah NIJZ je velik porast primerov v primerjavi s prejšnjimi leti opomnik, da gre za resno bolezen, ki je zelo nalezljiva in predstavlja zdravstveno tveganje za vse otroke in odrasle, ki so dovzetni za ošpice, ne glede na to, kje živijo.
Precepljenost proti ošpicam je v Sloveniji še vedno relativno dobra. V letu 2018 je znašala 93,1 odstotka in v nobeni zdravstveni regiji ni padla pod 90 odstotkov. Glede na relativno dobro precepljenost skozi več desetletij je večje širjenje ošpic pri nas malo verjetno. Možni pa so omejeni izbruhi, še posebej v kolektivih, kjer je precepljenost izrazito nizka.
Pomembno pa je pravočasno prepoznavanje ošpic. "Če se pri otroku ali odraslemu po potovanju pojavijo značilni bolezenski znaki, o tem po telefonu takoj obvestimo izbranega osebnega zdravnika in ostanemo doma. Ne hodimo v čakalnico in ne širimo bolezni. Glede nadaljnjega ukrepanja upoštevamo navodila zdravnika," pozivajo na NIJZ.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.