Od 76 navzočih poslank in poslancev je za potrditev dnevnega reda glasovalo 34 poslank in poslancev Svobode, SD ter Levice in Vesne. Proti je bilo 38 poslank in poslancev SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus ter Resnice. Navzoči štirje poslanci Demokratov so bili vzdržani.
Vodja strankine poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj je v popoldanski izjavi za medije pojasnila, da so se tako odločili po usklajevanju v poslanski skupini. "Kar ni v koalicijski pogodbi, se poslanska skupina uskladi in tako potem glasujemo," je dejala.
Zagotovila pa je, da Demokrati nimajo težav s temami zahtevanih parlamentarnih preiskav, a naj "tisti, ki se je za preiskovalko zavzemal, zagotovi glasove". "Bistvo je v glasovih, opozicija se ni preštela," je poudarila. Na današnjem glasovanju namreč niso bili prisotni vsi poslanci opozicijskih strank.
O tem, ali bi torej poslanska skupina Demokratov bila pripravljena sodelovati v preiskovalnih komisijah, pa je dejala, da se bodo o tem usklajevali, ko bo DZ znova zasedal na to temo. Opozicija je namreč že napovedala vnovično zahtevo za sklic seje z za danes predvidenimi točkami dnevnega reda.
Parlamentarno preiskavo o aferi Black Cube, s katero bi ugotavljali, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, med drugim iz politike in odvetništva, predlagajo v Svobodi ter Levici in Vesni. Prav tako bi ugotavljali, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev.
S parlamentarno preiskavo glede suma obvodnega oz. nedovoljenega financiranja političnih strank pa bi medtem raziskali sume prikritega financiranja prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij ter iz tujine.
Da bi se današnja seja lahko končala na način, da dnevni red ne bi bil potrjen, je kazalo že dogajanje na ponedeljkovem kolegiju predsednika DZ, ko ta ni sprejel časovnice seje.
Opozicija je ob tem izrazila skrb, da bo koalicija ustanovitev preiskovalnih komisij DZ preprečila tako, da danes ne bo potrdila dnevnega reda. Koaliciji pa je očitala nedemokratične manevre.
Poslanke in poslanci so še pred glasovanjem o dnevnem redu z minuto molka počastili spomin na preminulega nekdanjega predsednika DS Janeza Sušnika.
Ustava sicer določa, da lahko DZ odredi parlamentarno preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev ali DS.
Opozicija bo vztrajala pri zahtevi za izredno sejo
"Kar smo doživeli danes na seji DZ, je bilo nič manj kot teptanje demokracije," je poudarila vodja poslanske skupine Levice in Vesne Asta Vrečko. Borut Sajovic pa je dogajanje komentiral z besedami, da gre za "še eno dno od dna ob 35-letnici naše države".
Na navedbo, da bi v opoziciji dnevni red seje danes lahko izglasovali, če bi bili prisotni vsi njihovi poslanci - skupaj jih imajo namreč 40 -, odgovarjajo, da je odgovornost na parlamentarni večini. Opozorili so tudi na težave z glasovalnimi napravami, zaradi česar so morali glasovanje ponavljati, po navedbah Sajovica pa je tudi ob vnovičnem glasovanju vsaj zanj in še za poslanko Levice Tine Brecelj zabeleženo, da nista glasovala, čeprav sta pritisnila gumb za glasovanje.
Sajovic je poudaril, da "želi biti parlamentarna večina nad ustavo", saj ustava v 93. členu jasno določa, kdaj in kako se ustanovi politična preiskava. V omenjenem členu je zapisano, da DZ lahko odredi preiskavo o zahtevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev DZ ali na zahtevo DS. "Če 93. člen ustave zahteva, da je treba nekaj ustanoviti, potem si težko proti temu," je dejal.
Vrečko pa je dodala, da je procedura pri odreditvi parlamentarne preiskave, o čemer se ne glasuje, določena z namenom, da koalicija ne more preglasiti demokratične volje poslank in poslancev z druge strani.
Ob pisanju poslovnika nihče ni predvidel take absurdne situacije, kot se je zgodila, da se torej izredna seja mora sklicati, se jo pa lahko onemogoči z glasovanjem proti dnevnemu redu, je menila Meira Hot. Najprej bodo tako na komisiji za poslovnik zahtevali razlago poslovniških določb, nato pa razmišljajo tudi o zahtevi za presojo ustavnosti, je pojasnila.
Hot je dodala, da jo žalosti, da se dobesedno zlorabljata poslovnik in ustava le zato, da se določene okoliščine skrijejo, da se ne raziščejo. "Vidimo, da se želi enostavno preprečiti tudi vsakršno razpravo o tem, zakaj so bile tuje obveščevalne službe v Sloveniji pred volitvami, zakaj so jih videli na Trstenjakovi, kakšne povezave imajo z Izraelom, zakaj se konec koncev želi zdaj zamrzniti priznanje Palestine. Ali se je treba res klanjati ves čas drugi državi in potencialno odplačevati neke dolgove? Ker tako to izgleda," pa je dodala Vrečko.
Po besedah Sajovica je "glede na obiske tujih veleposlanikov v naši državi, danes tudi v tej hiši, na mestu, da se vprašamo, ali smo še suverena država".
Ob tem so bili v opoziciji ostri tudi do Resnice. "Današnje glasovanje zelo jasno kaže, da nekaterim sploh ni treba podpisati ničesar, da zelo poslušno sodelujejo s koalicijo," je menila Hot. Vrečko pa je opozorila, da je precedens, da je bil tudi "sam predsednik DZ, ki bi prvi moral biti varuh poslovnika in ustave", proti dnevnemu redu izredne seje, ki jo je sklical sam.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.