Zakon o psihoterapiji: Glasovanje v DZ bo v petek; stroka na nasprotnih bregovih

Predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti psihoterapijo umešča med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence. 

Priprava zakonskega predloga ima sicer dolgo brado. Na poslanske klopi prihaja po aprilski potrditvi na vladi. Ta ga je obravnavala po tem, ko je zadnji predlog, ki je bil lani poleti poslan v javno razpravo, naletel na ostre kritike, ministrstvo za zdravje pa je nanj prejelo več sto pripomb. 

Predlogu nasprotuje zdravstvena stroka s tega področja, predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov menijo, da vpeljuje tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni.

Zdravstvena stroka poziva vlado in DZ k ustavitvi predloga zakona o psihoterapiji

Zdravniška zbornica je v sporočilu za javnost danes opozorila, da je predlog strokovno nesprejemljiv, saj v zdravstvo uvaja nov poklic psihoterapevta brez zadostne izobrazbe. Menijo tudi, da predlog ne zahteva dovolj kliničnih izkušenj in odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja bolnika.

Sprašujejo se, kako bo psihoterapevt brez osnovnega medicinskega znanja lahko pomagal bolniku. "Vsako zniževanje meril strokovne usposobljenosti pomeni tveganje za zdravje in resno strokovno nazadovanje zdravstvenega sistema," menijo.

Odločevalce so še pozvali, naj oblikujejo novo strokovno delovno skupino, v katero bodo vključeni predstavniki razširjenih strokovnih kolegijev za psihiatrijo, pedopsihiatrijo, klinično psihologijo, družinsko medicino, pediatrijo, nevrologijo in druge v zdravstvu.

Pozvali so jih tudi, naj pripravijo predlog zakona, ki bo dejansko uredil področje psihoterapije zunaj zdravstvenega sistema.

Predlogu zakona, o katerem so danes na seji prvič razpravljali poslanci, nasprotujejo vsi ključni razširjeni strokovni kolegiji, ki so najvišji in avtonomni strokovni organ določene stroke, so poudarili v zbornici. To so med drugim kolegij za klinično psihologijo, psihiatrijo ter za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Proti so tudi strokovne organizacije, med drugim Zbornica kliničnih psihologov, Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije. Predlog so zavrnili tudi centri za duševno zdravje.

Predlogu zakona nasprotujejo tudi oddelki za psihologijo Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, zavrnili pa so ga tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča in Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Nad predlogom zakona so zaskrbljeni tudi v nekaterih društvih bolnikov, ki opozarjajo na strokovno, kakovostno in varno psihološko obravnavo.

Z navedbami zdravstvene stroke pa se ne strinjajo v Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije in predstavniki več psihoterapevtskih združenj. Za sprejetje predloga zakona so med drugim v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje, v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo in v Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, so v torek opozorili v sporočilu za javnost.

Predlog zakona podpira tudi teološka fakulteta in Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana in Nova univerza.

Psihoterapevti zakon podpirajo

Široko zastopana psihoterapevtska stroka, ki obsega do 1000 psihoterapevtov, in predstavniki pacientov (več kot 40.000 posameznikov) pa povezano spodbujajo poslance, da sprejmejo Zakon o psihoterapiji. Kot namreč pravijo v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje (SZPS), Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP), Univerzi v Ljubljani, Teološki fakulteti (UL TEOF), Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana), Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS), Fakulteti za slovenske in medarodne študije, Nova univerza, "pacienti in psihoterapevti izražajo močno podporo zakonu, ki bo končno poskrbel za dostopno, varno in strokovno psihoterapijo". 

Dan pred prvo obravnavo Zakona o psihoterapiji v Državnem zboru je potekala tudi znanstvena konferenca v okviru akademskega foruma Nove Univerze. Govorci so izrazili pozitivna stališča o Zakonu o psihoterapiji. Prva gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je kot predstavnica Ministrstva za zdravje predstavila razvoj nastanka zakona o psihoterapiji. Opozorila je na dejstvo, da normativ ambulantnim psihiatrom ne dopušča izvajanja psihoterapije. Dodala je, da ne obstajajo raziskave o morebitni škodljivosti psihoterapije, kakor tudi še ne o učinkih sodelovanja med različnimi strokami na področju duševnega zdravja. Opozorila je, da so strahovi glede masovnega vstopa psihoterapevtov v zdravstveni sistem odveč, saj bo potrebna dodatna regulacija in vzpostavitev sistema za uspešno implentacijo psihoterapije v javni sistem.

Psihiater prof. dr. Miran Možina je izpostavil dolžino procesa prizadevanj za normativno ureditev psihoterapije in izrazil upanje, da bomo jutri končno naredili korak naprej. Dr. Možina je posvetil svojo doktorsko disertacijo, življenjsko delo, preučevanju regulacije psihoterapije po svetu. Omenil je, da je nekaj držav že uspešno uredilo psihoterapijo v posameznih državah, da pa smo šele na začetku sprejemanja potrebne ureditve. Kljub temu, da zakon ni idealen in da vsa stališča niso bila upoštevana, podpira odločitev o zakonski ureditvi psihoterapije v Sloveniji.

Psiholog prof. dr. Robert Cvetek je opozoril na neresnične navedbe. Kljub trudu niso našli raziskav, ki bi potrjevale, da je predizobrazba pomemben dejavnik za učinkovitost psihoterpije. Našli pa smo mnogo raziskav in avtorjev, ki trdijo nasprotno, da predizobrazba ni pomembna. Za učinkovitost psihoterapije je ključnega pomena terapevtsko znanje in veščine, predvsem pa sposobnost ustvarjanja kvalitetnega terapevtskega odnosa. Opredelitev psihoterapije zgolj kot metode zdravljenja je zastarela in je ne najdemo v nobenih sodobnih strokovnih organizacijah, razen ZKPS. Po drugi strani največje svetovne avtoritete na področju psihoterapije, kot so American Psychological Association, European Federation of Psychologists' Associations, European Association for Psychotherapy in celo American Psychiatric Association psihoterapijo opredeljujejo veliko širše, torej tako, kot jo zagovarjajo v Sloveniji psihoterapevti.

Pravnik prof. dr. Boštjan Brezovnik je izpostavil, da je zakon namenjen pacientom in da je področje duševnega zdravja del temeljne pravice uporabnika. Izpostavil je skrb, da trenutno v Sloveniji ta dostop do te osnovne človekove pravice ni omogočen vsem. Ta regulacija prinaša uresničitev univerzalne pravice vseh. Kot pravnik je podal oceno, da je zakon nomotehnično zelo dobro napisan, v prihodnosti pa se bo lahko, glede na potrebe, še spreminjal. Izpostavil je porast potreb po psihoterapevtskih storitvah in nujnost čimprejšnje ureditve.

Psihoanalitik dr. Igor Okorn je izrazil močno upanje, da poslanci vseh strani in vseh barv premorejo toliko duševne modrosti, da bodo močno podprli zakon. Poudaril je, da se zakon piše za uporabnike in ne za interesne skupine psihiatrov, kliničnih psihologov ali psihoterapevtov. Spodbudil je k premisleku, da se lahko vsakdo znajde v poziciji, ko bi potreboval pomoč psihoterapevta in da je prav, da to spremembo končno podpremo.

Do predloga med prvo obravnavo kritični v SDS, SD in poslanci iz vrst Demokratov

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v imenu predlagatelja izpostavil, da je namen predloga zakona "zagotavljanje varne, kakovostne in dostopne psihoterapevtske obravnave za vse uporabnike v javnem zdravstvenem sistemu". Predlog uvaja tudi psihoterapevtsko dejavnost v javnem sektorju izven zdravstva, denimo v socialnem varstvu in šolstvu.

Kordež je izpostavil, da predlog uvaja jasne kriterije za opravljanje poklica psihoterapevt. Ustanavlja tudi zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence, skrbela pa bi tudi za razvoj psihoterapije. Področje psihoterapije je namreč desetletja povsem neurejeno.

Poslanka Lucija Tacer iz največje poslanske skupine Svoboda je v predstavitvi poslanskih stališč izpostavila, da državljani ne vedo, komu lahko zaupajo psihoterapevtsko obravnavo, država pa nad kakovostjo storitev nima nadzora. "Prvič imamo priložnost, da psihoterapijo sistemsko uredimo," je dejala.

Tako je spomnila, da bi lahko na podlagi predloga zakona državljani do psihoterapije dostopali z napotnico v zdravstvu ali brez v centrih za krepitev zdravja, urejeni pa bodo tudi standardi na trgu, kjer ne bo več "šarlatanov z vikend tečaji".

Poslanka SDS Karmen Furman je bila do predloga najbolj kritična. Poudarila je, da je vlada, ki je že dlje časa obljublja, da bo uredila področje psihoterapije, v DZ vložila predlog, ki ni usklajen z zdravstvom. "Nedopustno je, da ministrstvo pripravi zakon mimo strokovnih združenj in brez poskusa soglasja," je poudarila.

Vprašala se je, ali je predlog, ki sproža tako velike delitve, sploh primeren za nadaljnjo obravnavo, ter ali bo res uporabnike pahnil v še večje stiske in jim otežil dostop do psihoterapevtskih storitev. Ne le da so v SDS dobili veliko prošenj za sestanek, še nikoli po oceni Furman za sestanek ni bilo takšnega zanimanja.

Poslanka NSi Iva Dimic je izpostavila dolge čakalne dobe na področju duševnega zdravja. "Potrebe so velike, ljudje si želijo pomoči, jo iščejo, najdejo, žal pa ta ni vedno prava, zato je potreba po regulativi," je dejala Dimic. Meni, da predlog zakona nikomur ničesar ne jemlje in nikogar ne degradira, da pa si želi sodelovanja med vsemi, ki jih področje zadeva.

Po besedah Bojane Muršič iz SD bo odločitev o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, ena najtežjih v tem sklicu DZ. Opozorila je na porast duševnih stisk, vprašala pa se je, ali je res nujno umeščanje psihoterapije v zdravstvo.

Muršič je izpostavila tudi skrb, da bi parcialni interesi prevladali nad namerami za ureditev tega področja. Po njenih besedah je treba tudi jasno razmejiti pogoje psihoterapevtskega poklica. Odločitve o tem, ali bodo predlog podprli, še niso sprejeli.

Poslanec Levice Milan Jakopovič se je v predstavitvi stališč dotaknil stanja družbe, ki predvsem zaradi želje po dobičku vpliva na krizo duševnega zdravja. S predlogom zakona krize ne bodo rešili, bo pa s predlogom zdravstvo pridobilo kapacitete za njeno obvladovanje. Hkrati se bodo s tem področjem lahko ukvarjali le usposobljeni in izobraženi ljudje, ki bodo delo opravljali po jasnih in varnih in kriterijih.

Eva Irgl (poslanska skupina nepovezanih poslancev) je dejala, da predlog zakona odpira pomembno razpravo, vendar se sprašuje, ali je dovolj kakovosten. Vsekakor pa je treba po njenih besedah poklic psihoterapevta urediti. Napovedala je, da se bodo poslanci iz vrst Demokratov pri glasovanju vzdržali.

Poslanci so v razpravi tehtali, ali je predlog zakona primeren za obravnavo. Vsi so se strinjali, da je treba področje urediti, največje vprašanje pa je, ali je treba psihoterapijo res umestiti v zdravstvo. Poslanci Svobode so pri tem dejali, da je pomembna interdisciplinarnost, da pa so odprti za dopolnila k predlogu.