Rast cen hrane se bo po njegovih besedah v prihodnjih mesecih sicer umirila, je dejal Golob. Cene hrane so se v mandatu Golobove vlade namreč zvišale za 33 odstotkov, je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade na današnji seji DZ izpostavila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. Ker rastejo tudi cene številnih drugih dobrin, so mnogi državljani po njenih besedah v veliki stiski. Tako jo je med drugim zanimalo, kaj bo vlada storila proti podražitvam hrane.
Golob je poudaril, da se je povprečna plača v Sloveniji v mandatu njegove vlade realno zvišala za deset odstotkov, realno so se zvišale tudi pokojnine. Kupna moč Slovencev se v tem času po njegovih besedah ni zmanjšala.
"Inflacija je v našem mandatu res dosegla skoraj 20 odstotkov, vendar se s še višjo inflacijo sooča cela Evropa," je dejal. Strinjal se je, da so v poletnih mesecih inflacijo poganjale predvsem cene hrane, ki pa se zdaj umirjajo.
"Kar je mene pri tem najbolj presenetilo, je to, da cene najbolj rastejo na tistih področjih prehranske verige, kjer smo v resnici samooskrbni. Pričakoval bi, da bo rast največja na tistih področjih, kjer nismo, na primer pri zelenjavi," je dejal.
Izpostavil je predvsem cene mesa, še posebej govedine, ki po njegovih besedah dosegajo največjo rast. "Kako je to mogoče? Ali mislimo, da ta denar izpuhti v tujino? Ne, ostane doma, saj smo na tem področju samooskrbni," je dejal.
Strokovna skupina, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, je po njegovih besedah ugotovila, da so vsi deležniki v verigi oskrbe z mesom cene zviševali v približno enaki meri. "To pomeni, da so vsi, ki so v Sloveniji udeleženi v trgovini z mesom, enako dobro zaslužili. To je treba povedati," je poudaril.
"Bodimo realni, ko govorimo o tem, kje je vzrok za dvig cen hrane, kje se ta dvig cen dogaja in kdo je tisti, ki ima od tega neposredne koristi. To so ugotovili neodvisni strokovnjaki," je dodal.
Ti strokovnjaki so po Golobovih besedah napovedali tudi umirjanje rasti cen hrane, kar se že dogaja. Prepričan je, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih.
Prizadevanja vlade za omilitev posledic dražje hrane je strnil v tri bistvene ukrepe: prizadevanja za čim nižjo inflacijo, skrb za čim višjo realno rast plač in uvedbo obveznega zimskega regresa. "S temi tremi politikami lahko zaokrožimo situacijo, po kateri imamo tako nizko stopnjo revščine, kot je nima marsikdo v Evropi," je dodal.
Na področju gospodarstva v Sloveniji med devetimi najuspešnejšimi državami
Aktualna vlada je v svojem mandatu uspešno odgovorila na različne krize ter dosegla pomemben napredek na področju zdravstva, šolstva in gospodarstva, je dejal premier. Kot je izpostavil, je Slovenijo med devet najuspešnejših gospodarstev na svetu postavil tudi britanski tednik The Economist.
Kot je na poslansko vprašanje Sandre Gazinkovski (Svoboda) v zvezi z najpomembnejšimi sprejetimi ukrepi te vlade in ključnimi cilji v iztekajočem se letu izpostavil Golob, so imeli v aktualnem mandatu "težko delo".
Spomnil je, da so se spopadali s posledicami epidemije covida-19, agresije na Ukrajino oz. energetske krize in inflacije ter najobsežnejših poplav v zgodovini države.
'Vrnitev države prebivalcem'
Predvsem pa so imeli "težko delo" zato, "ker 20 let nihče v državi, še najmanj pa tisti, ki je imel tri mandate, ni niti začel, kaj šele izvedel, nobene ključne spremembe, s katero bi lahko vrnili državo nazaj prebivalcem", se je obregnil ob trikratnega predsednika vlade, prvaka SDS Janeza Janšo.
Vrnitev države prebivalcev po njegovih besedah pomeni, "da živimo v odprti, demokratični družbi, kjer lahko vsak pove, kar želi, tudi če se vlada s tem ne strinja", da javni sistem "deluje na način, da poskrbi tudi za najranljivejše", in da lahko vsi "razvijajo svoje potenciale do maksimuma".
"Za vse to smo morali zagrabiti s prvim dnem tega mandata in v letošnjem letu se kaže, da nam je na večini področij dejansko tudi uspelo," je ocenil Golob.
V tej luči se je pohvalil z dosežki v zdravstvu, s katerimi so naslovili "sistemske anomalije in manipulacije". Omenil je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, zakon o digitalizaciji zdravstva ter zakon o psihoterapevtski dejavnosti in napovedal še nekaj zakonov, s katerimi da bodo zaokrožili zdravstveno reformo. Spomnil je tudi na premik v dolgotrajni oskrbi.
Na področju znanja 'narejeno več kot kadarkoli prej'
Posebej se je dotaknil področja znanja, na katerem da "je bilo narejeno več kot kadarkoli prej". V tej luči je omenil novelo zakona o vrtcih, novelo zakona o osnovni šoli, zakon o visokem šolstvu ter zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. "Namen vsega tega je, da se Slovenija po konkurenčnosti obdrži na visokem mestu," je utemeljil.
Na gospodarskem področju je vlada po njegovih besedah ves čas namenjala rekordna sredstva v odzivih na krize. Aktivirali so shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, že ta teden bo na vladi predlog zakona za uvedbo sheme državne pomoči energetsko intenzivnim podjetjem, je napovedal.
"Poleg teh kriznih ukrepov sistematično gradimo uravnoteženo makroekonomsko sliko," je zatrdil premier. Slovenija ima tako najvišjo zaposlenost in najnižjo brezposelnost, inflacijo držijo na nizkih ravneh, plače realno rastejo, z reformo plač javnih uslužbencev pa bo javni servis še bolj učinkovit, je optimističen.
Slovenija je ob tem znižala javni dolg z 80 na 66 odstotkov bruto domačega proizvoda, hkrati pa pospešila investicije na ključnih področjih, kar da poganja gospodarski razvoj.
Izpostavil je še, da je britanski tednik The Economist Slovenijo v svoji najnovejši raziskavi postavil med devet najuspešnejših gospodarstev na svetu in da jo kot "najbolj zaželeno destinacijo za investicije v znanje" prepoznavajo tudi velika mednarodna podjetja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.