V pričanju pred komisijo je notranji minister Aleš Hojs povedal, da je imenoval vse tri generalne direktorje Policije, imenovane v njegovem mandatu, saj mu to nalaga zakon. Delo Policije je ocenil kot dobro. Glede strokovnosti imenovanih direktorjev Policije je Hojs dejal, da so izpolnjevali kriterije, o njihovih domnevno spornih dejanjih iz preteklosti pa da ne ve nič, da pa so bila sicer slednja objavljena v "smetarskih medijih". V ostala imenovanja se kadrovsko ni vpletal, je zatrdil.
Glede preiskave o nabavah zaščitne medicinske opreme je Hojs dejal, da je Policija delovala v skladu z njegovimi usmeritvami, naj se to področje preiskuje. Kot je zatrdil, svoje odstopne izjave ni podal zaradi hišne preiskave pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, da pa je v tistem trenutku sovpadalo marsikaj. Med drugim tudi to, da je bil nezadovoljen z uhajanjem informacij v medije še pred samo hišno preiskavo.
Dodal je tudi, da ne ve, kdo je bil vodja preiskave nabav zaščitne medicinske opreme, ter da ne ve nič o premestitvi te vodje v delovno skupino za reševanje zaostankov. "Nimam pojma, kadrovanje v Policiji ni v moji pristojnosti," je dejal, da pa je vedno treba stremeti k temu, da ljudje na položajih realizirajo dane naloge. V kolikor jih ne, je premestitev upravičena, je dodal.
Veliko vprašanj se je vrtelo tudi o ustanovitvi delovne skupine za migracije, kamor naj bi po opozorilih preiskovalne komisije premestili kriminaliste, ki so se ukvarjali z odprtimi primeri vladajoče stranke SDS. To odločitev je sprejel generalni direktor Policije, je dejal Hojs, sam pa je sodeloval pri pripravi vsebine dela, s tem pa zavrnil očitke, da ta skupina nima zadolžitev. Skupino je ocenil za uspešno, saj je njen vodja tudi član njegovega kabineta, ki je za skupino predlagal nagrado za delovno uspešnost.
Na vprašanje, ali je direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Petra Grah Lazar na tem položaju pristala zaradi lojalnosti vladajoči politiki oz. na željo SDS in da so zanjo spremenili zakon, ki določa pogoje zaposlitve na tem mestu, je Hojs dejal, da tega ni sprejel on, temveč državni zbor, a vendarle priznal, da na njegov predlog. Glede njenega domnevnega prijateljevanja z Rokom Snežičem pa je dejal, da težko komentira prijateljska razmerja, da ga zanimajo rezultati NPU, da je naredila napredek, verjame, da ima enake vatle za vse in da jo bodo sodili po rezultatih.
Glede razrešitve nekdanjega direktorja NPU Darka Muženiča je medtem dejal, da odločba o nezakoniti razrešitvi še ni pravnomočna in da je torej ne more izvršiti. Dodal pa je, da nihče ni nezamenljiv.
Hojs: Na oktobrskem protestu je bila storjena kakšna napaka, a nič kritičnega
O protestih 5. oktobra lani, ko je Policija v Ljubljani uporabila večje količine solzivca, je Hojs dejal, da komisija dogodke "izjemno potencira", da je sicer po njegovi oceni bila storjena kakšna napaka,"a nič kritičnega", je sklenil. To naj bi po njegovi oceni dokazovalo tudi dejstvo, da je bilo več poškodovanih policistov kakor protestnikov.
Po protestih se je skupaj z generalnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem in državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Božem Predaličem zglasil na Centru za varovanje in zaščito (CVU), da se "fantom zahvali", Mahniča pa je "umiril", ko je ta povzdignil glas zaradi incidenta, ko je ena od tujih delegacij ostala v zastoju zaradi protestov. Pri tem pa kategorično zanikal besede poslanke Nataše Sukič (Levica), da je šlo za nameren incident.
Prav tako je bila po njegovem mnenju opravljena analiza glede ukrepanja policije zoper t. i. rumene jopiče, ki je izkazala nepravilnosti. Dodal je, da zanj veljajo enaki vatli med levimi in desnimi skrajneži.
Glede varnostnega preverjanja v Policiji, ki po mnenju komisije ne pomeni nič, je Hojs dejal, da zagovarja pravico, da ljudje pridobijo drugo mnenje. "To je stvar neke normalne demokratične procedure," je dejal.
Hojs je izpostavil, da je drastično izboljšal pogoje dela za policiste, tako opremo kot plače. Glede njegovih spornih tvitov pa dejal, da jih levi politični pol zlorablja. Da so policisti mevže, je zapisal zato, ker so bili proti, da bi v Policiji uvedli pogoj prebolelosti in cepljenosti.
Dodal je še, da si Policija včasih misli, da je nad ministrstvom, ter ocenil, da je po dveh neuspelih poskusih interpelacije ta preiskovalna komisija namenjena njegovi diskreditaciji. Zahvalil se je poslancem, ki v državni zbor niso sprejeli sklepov vmesnega poročila te preiskovalne komisije. Dodal je še, da bo tudi končno poročilo doživelo "enak debakel".
Komisija je pripravila vmesno poročilo, s katerim je Hojsa pozvala k odstopu
Notranjega ministra so na seji preiskovalne komisije državnega zbora zaslišali o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo Policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov. Hojs je sicer ob ustanovitvi komisije že napovedal, da bo v postopkih, ki jih bo izvajala, sodeloval s kar največjo mero odgovornosti ter z vsemi podatki in dokumenti. Politizacija Policije je bil sicer tudi eden izmed glavnih očitkov opozicije ob interpelaciji, ki jo je Hojs decembra uspešno prestal.
Komisija je pripravila vmesno poročilo ter predlagala, da notranjega ministra Hojsa in oba državna sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja in Boža Predaliča pozovejo k odstopu. Preiskovalna komisija pravi, da je ugotovila nesporno vmešavanje politike v delo Policije, razgradnjo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), kadrovske čistke in kadrovanje po načelu "važno, da je naš".
Ločeno mnenje k vmesnemu poročilu sta podala poslanca Dejan Kaloh (SDS) in Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), ki sta ugotovitve komisije označila za nestrokovne, zavajajoče in škodljive.
DZ je predlagane sklepe vmesnega poročila preiskovalne komisije v petek zavrnil s 44 glasovi proti in 42 glasovi za.
