Odvetnik Nicolettija pričakuje, da bo zoper slednjega uveden kazenski postopek

Z odgovarjanjem bi si lahko škodil v predkazenskem postopku, je dejal njegov zagovornik Dejan Marković. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo zoper Nicolettija uveden kazenski postopek. Nicoletti se je zaslišanja komisije, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe od nastopa aktualne vlade do marca letos, udeležil po več izostankih. Zaslišanje je bilo kratko, saj na vprašanja ni želel odgovarjati.

Skupaj z njim se ga je udeležil tudi njegov zagovornik Dejan Marković. Kot je spomnil, so policisti pri Nicolettiju in Majbert Pharmu decembra lani opravljali hišne preiskave zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Dokumentacije, ki naj bi ga obremenjevala, Nicoletti še ni dobil na vpogled, prav tako policija z njim še ni opravila informativnega razgovora.

Ministrstvo za zdravje je pod takratnim vodstvom zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja od podjetja Majbert Pharm decembra 2020 kupilo večje število testov z namenom povečanja dostopnosti do testiranja na okužbo z novim koronavirusom. Verifikacijo testov je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Nekdanja zaposlena na NLZOH virologinja Metka Paragi je na zaslišanju pred komisijo poudarila, da so bili hitri testi omenjenega podjetja neustrezni za hitro testiranje na koronavirus, NLZOH pa je kljub temu njihovo ustreznost potrdil in uporabo testov priporočil vladi. Tudi vodja strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič je pred komisijo povedala, da testi niso ustrezali strokovnim kriterijem za uporabo v presejalne namene. Direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik pa je pred komisijo zavrnila očitke, da naj bi bila verifikacija opravljena nestrokovno. Pojasnila je, da so pri verifikaciji upoštevali strokovne kriterije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Gantar pa je na današnjem zaslišanju pred komisijo poudaril, da pri razpisu ni sodeloval, v celoti ga je izvedla razpisna skupina na ministrstvu. Takrat je bil zadovoljen, da so dobili teste po "daleč najnižji ceni, ki so ustrezali visokim kriterijem".

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada nato so ob pomoči kriminalistov Policijske uprave Celje 14. decembra lani opravljali hišne preiskave v zasebnih in poslovnih prostorih ter zasegli elektronske podatke in predmete na 12 lokacijah zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Neuradno so bile hišne preiskave povezane z verifikacijo hitrih testov Majbert Pharma.

Gantar: Vlada bi lahko v prvih valovih epidemije covida-19 v nekaterih primerih ravnala bolje

Vlada bi v nekaterih primerih pri obvladovanju prvih dveh valov epidemije covida-19 ravnala bolje, je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ dejal nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar. Med drugim je bil kritičen do vladne komunikacije in izbire vladnega govorca, pa tudi do zapiranja šol ob delujočem gospodarstvu.

Člani vlade so po njegovih besedah med seboj dobro sodelovali. Do nestrinjanj je prihajalo predvsem pri tehtanju o poseganju v gospodarstvo in zaščiti zdravstva na drugi strani. Naštel je več točk, kjer bi vlada lahko ravnala bolje. Obžaloval je, da so bile šole med epidemijo v določenem obdobju zaprte, gospodarstvo pa je delovalo. "To je bilo do otrok nekorektno," je dejal.

Da so ljudje z minimalnimi znaki okužbe in tisti, ki so v tveganih stikih z okuženimi s koronavirusom odhajali v službo, ker niso imeli priznanega 100-odstotnega denarnega nadomestila za čas bolniške odsotnosti, je po njegovi oceni verjetno vodilo v širjenje okužb. Kritičen je bil tudi do vladne komunikacije glede epidemije z javnostjo, ki je povzročila preveč zmede in različnih informacij. "Govoril je lahko skoraj vsak, ki je imel minuto časa," je dejal. Izbiro Jelka Kacina za vladnega govorca je označil za napačno.

Prav tako je za problematično označil nizko zaupanje ljudi v vlado pri vodenju epidemije in v ukrepe. Anketo javnega mnenja je takrat za ministrstvo izvedlo podjetje Valicon, je pojasnil. Med drugim je pokazala, da približno tretjina vprašanih protikoronske ukrepe označuje za nesmiselne, podoben odstotek ljudi pa je nasprotovalo vladi. Stroko so ljudje po njegovih besedah videli kot "podaljšano roko vlade, kar je večkrat verjetno bila". Tudi to je po njegovi oceni vodilo v slabše upoštevanje ukrepov. Poudaril je, da je bila epidemija na začetku podcenjena, prejšnja vlada pod vodstvom Marjana Šarca pa je s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer da so epidemijo sprva obravnavali kot "malo hujšo gripo", verjetno prejela premalo opozoril o resnosti stanja. Samo sebi je bilo prepuščeno tudi ministrstvo za zdravje, kar naj bi Gantarju dejal tudi prejšnji minister Aleš Šabeder.

Zavrnil pa je očitke, da se vlada prek poletja 2020 na drugi val epidemije ni pripravljala. Po njegovih besedah so povečali dnevne kapacitete analize brisov za PCR-testiranje z 1500 na približno 7000, vzpostavili mobilne enote za odvzem brisov v domovih starejših in opredelili stopnje aktivacije covidnih bolnišnic. Prvi val epidemije je bil, tako Gantar, blažji, ker so okužbe prišle iz Italije, zahodno mejo pa je bilo lažje nadzorovati. Prav tako je vladal strah pred boleznijo, zato so se ljudje držali ukrepov.

Drugi val pa se je začel zaradi okužb, ki so prišle iz držav nekdanje Jugoslavije, še posebej Hrvaške. Večina okuženih s koronavirusom je bila mladih, ki so bolezen prebolevali blago ali asimptomatsko, posledično pa se je virus nenadzorovano širil. Zato je sam predlagal zaprtje meje s Hrvaško dva tedna prej oz. zamik začetka šolskega leta.

Vlada je nato sprejela nekatere druge ukrepe, ki pa niso bili tako učinkoviti. Tudi zato je premier Janša po besedah Gantarja sprejel odločitev o množičnem hitrem testiranju na okužbo s koronavirusom. Zaradi velike potrebe po testih so se odločili, da bodo tretjino testov kupili po hitrem postopku, dve tretjini pa na javnem razpisu. Po prvem neuspelem razpisu so na drugem izbrali najcenejše teste podjetja Majbert Pharm, ki ga Gantar pred tem ni poznal. Na vprašanje predsednika komisije Roberta Pavšiča o validaciji testov je odgovoril, da ta v prvem odboju ni bila narejena, zato so kupili majhno količino testov, v pogodbi pa zapisali tudi klavzulo, da se razpis, če testi ne ustrezajo kriterijem, lahko razveljavi. Poudaril je, da pri razpisu ni sodeloval, v celoti ga je izvedla razpisna skupina na ministrstvu. Takrat je bil zadovoljen, da so dobili teste po "daleč najnižji ceni, ki so ustrezali visokim kriterijem".

Članica komisije Janja Sluga (NP) je nato predlagala, da preiskovalna komisija o nakupu prvih hitrih testov povpraša tudi omenjeno razpisno skupino.

 Obžaloval je, da mu med jesenskimi šolskimi počitnicami v letu 2020 ni uspelo doseči zaprtja države kot v prvem valu epidemije, čemur je po njegovih besedah nasprotoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Veliko težav je bilo tudi z vročanjem karantenskih odločb posameznikom ob tveganih stikih z okuženimi s koronavirusom. Spomnil je, da je nova vlada Janeza Janše takoj po prevzemu oblasti na prvi seji vzpostavila krizni štab in imenovala strokovno skupino za covid-19. V strokovni skupini je bil vedno tudi epidemiolog, je poudaril.

Spomnimo

Tudi predsednik vlade Janez Janša je pred komisijo pojasnjeval, kako so se v času epidemije sprejemali ukrepi. Na konkretna vprašanja nismo dobili odgovorov, je predsednik komisije Robert Pavšič ocenil rezultat zaslišanja. Kot je po seji sklenil Pavšič, je najbolj skrb vzbujajoče to, da je politik, takrat tudi v funkciji ministra za zdravje, prevzel popolno odgovornost nad ukrepi za obvladovanje epidemije.

Janša je tako odgovarjal tudi na vprašanja, povezana s sporno nabavo hitrih testov podjetja Majbert Pharm. Na vprašanje, kdo se je odločil za uvedbo hitrega testiranja v Sloveniji in kdo je pripravil tehnična izhodišča za ocenjevanje uporabnosti hitrih testov v Sloveniji, ki so bila objavljena v razpisu, po katerem je sledila nabava hitrih testov podjetja Majbert Pharm, je odgovoril, da "tisti, ki je objavil razpis, kolikor vem, ministrstvo za zdravje". Na vprašanje, kdo je bil takrat minister za zdravje, je Janša odgovoril, da so bili različni ministri v različnih obdobjih. Predsednik preiskovalne komisije Pavšič ga je nato spomnil, da je bil minister za zdravje on. Predsednik vlade je odgovoril: ''Mogoče, mogoče.''