Gospodarstvo izreklo podporo: 'Tako težko v tej državi še ni bilo'

Gospodarske in delodajalske organizacije podpirajo njegovo uveljavitev, saj v predvidenih ukrepih vidijo možnosti za razbremenitev gospodarstva in izboljšanje konkurenčnosti. Sindikati, ki so pobudniki referenduma, pa zakonu nasprotujejo predvsem zaradi predvidenih posegov v socialne pravice in tveganj za financiranje javnih storitev.

Obe strani bosta danes predstavljata svoje argumente. 

Predstavniki petih gospodarskih in delodajalskih organizacij so se pred začetkom referendumske kampanje zbrali v ljubljanskem družinskem podjetju Kampo, kjer so predstavili razloge za podporo zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Poudarili so, da želijo z zakonom izboljšati pogoje za poslovanje, vlaganja in zaposlovanje ter povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. 

Gostitelj novinarske konference Marko Kajzer, ki nadaljuje več kot 60-letno tradicijo družinskega podjetja, je opozoril, da so se razmere za podjetnike v zadnjih letih močno poslabšale.

Kot je dejal, v dejavnosti deluje že 43 let, vendar tako zahtevnih razmer za razvoj podjetja in investicije, kot so bile v zadnjih štirih letih, ne pomni: "Tako težko v tej državi še ni bilo." Po njegovih besedah so bila to predvsem leta preživetja, podjetnikom pa zaradi naraščajočih stroškov dela, prispevkov in drugih obveznosti ostaja vse manj prostora za razvoj.

Opozoril je, da podjetniki pogosto zastavijo lastno premoženje, da lahko ohranijo poslovanje in delovna mesta ter zaposlenim omogočijo preživljanje družin.

Kajzer je spomnil tudi na optimizem ob osamosvojitvi Slovenije, ko so podjetniki pričakovali ugodnejše razmere za delo in razvoj. Po njegovem mnenju so se pogoji v zadnjih letih ponovno poslabšali.

Čeprav se velika in mala podjetja soočajo z različnimi izzivi, imajo po njegovih besedah skupno vprašanje: kakšne pogoje potrebujejo, da bodo lahko v Sloveniji še naprej poslovala, zaposlovala, vlagala in ostala konkurenčna tujim podjetjem.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je poudaril, da gospodarske organizacije na novinarsko konferenco niso prišle branit vlade ali zatrjevat, da je interventni zakon popoln.

"Danes ne prihajamo tukaj branit vlade in tudi ne govorimo, da je razvojni zakon idealen in da so vsi členi takšni, kot bi si jih mi želeli," je dejal in poudaril, da zakon kljub pomanjkljivostim pomeni korak v pravo smer.

Slovenija se po njegovih besedah sooča s številnimi strukturnimi težavami, med katerimi so pomanjkanje kadrov, staranje prebivalstva, visoki stroški dela, administrativne obremenitve in vse močnejša mednarodna konkurenca.

Opozoril je tudi na slabšanje položaja Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, inovativnosti in digitalizacije. Poudaril je, da ne gre za težave ene vlade, politične stranke ali posameznega mandata, temveč za dolgoročne izzive, ki vplivajo na kakovost življenja vseh prebivalcev.

Po njegovi oceni sedanje ravni blaginje brez večje produktivnosti in gospodarskega razvoja dolgoročno ne bo mogoče ohranjati. Če Slovenija ne bo ustvarjala višje dodane vrednosti, bo vse težje zagotavljati sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialne pravice in druge javne storitve.

Šimonka je izpostavil, da je Slovenija izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, zato je njena blaginja neposredno povezana s konkurenčnostjo domačih podjetij.

Spomnil je, da je bila Slovenija ob osamosvojitvi gospodarsko precej pred nekaterimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ki so jo po njegovih besedah medtem dohitele. Posebej je opozoril na položaj tradicionalne predelovalne industrije, kjer se razmere slabšajo izraziteje.

Ob tem je poudaril, da največja konkurenčna prednost podjetij niso zgolj tehnologija in naložbe, temveč predvsem zaposleni, njihovo znanje, izkušnje in kompetence.

Po njegovih besedah bodo v prihodnje uspešna predvsem podjetja, ki bodo znala pridobiti in zadržati kakovostne kadre. Prepričan je, da lahko interventni zakon pripomore k temu, da bodo mladi in visoko usposobljeni strokovnjaki ostajali v Sloveniji.

"Vseeno nam je, kdo je zakon predlagal. Naš fokus je vsebina in ne predlagatelj," je še poudaril.

Kot je dejal, bodo ključna razvojna vprašanja ostala ne glede na izid referenduma 6. decembra. Slovenija bo morala odgovoriti, kako zadržati mlade in visoko usposobljene ljudi, podjetjem omogočiti razvoj in investicije ter povečati produktivnost in inovativnost.

Od vlade pričakujejo, da bo po referendumu spremljala učinke zakona in se sistematično lotila tudi sprememb na drugih področjih, od znanosti in razvoja do davčnega okolja, digitalizacije in energetike. Gospodarske organizacije pa se po njegovih besedah zavezujejo, da bodo takoj po referendumu predlagale popravke tam, kjer bodo potrebni.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je med najpomembnejšimi ukrepi zakona izpostavil uvedbo razvojne oziroma socialne kapice ter možnost prejemanja celotne starostne pokojnine ob nadaljnjem delu.

Opozoril je, da je razprava o razvojni kapici postala izrazito politična, delodajalci pa želijo vprašanje obravnavati predvsem z vidika konkurenčnosti gospodarstva in ohranjanja delovnih mest.

Po njegovih navedbah bi razvojna kapica trenutno neposredno koristila približno 13.000 zaposlenim. Vendar je poudaril, da si delodajalci želijo, da bi bilo takšnih delovnih mest v Sloveniji precej več.

Med kadri, ki jih podjetja vse težje pridobivajo in zadržujejo, je izpostavil inženirje, vodstvene delavce, tehnologe in raziskovalce. "Razvojna kapica je nujna, da pridobimo nove razvojne kadre," je poudaril in dodal, da je pomembna tudi zato, da visoko usposobljeni zaposleni ne bi odhajali v tujino.

Po njegovih navedbah ima omejitev osnove za plačevanje socialnih prispevkov uvedeno 18 od 27 držav Evropske unije. Ob tem je poudaril, da imajo takšne ureditve tudi države z razvitimi sistemi socialne varnosti.

Trobiš je prepričan, da bi ukrep pomagal izboljšati konkurenčnost Slovenije in spodbudil ustvarjanje bolje plačanih delovnih mest.

Drugi ukrep, ki ga delodajalci posebej podpirajo, je možnost prejemanja celotne starostne pokojnine ob nadaljnjem delu. Trobiš je pomen spremembe ponazoril s primerom medicinske sestre, ki se bo kmalu upokojila. Čeprav bi njeno znanje in izkušnje še potrebovali, se po njegovih besedah zaradi sedanje ureditve morda ne bo odločila za nadaljevanje dela. Opozoril je, da je prejemanje zgolj dela pokojnine ob nadaljnji zaposlitvi za nekatere starejše zaposlene premalo spodbudno. Če bi lahko ob plači prejemali tudi celotno pokojnino, bi se po njegovem mnenju več zaposlenih odločilo ostati na delovnem mestu, če bi to želeli in jim zdravstveno stanje omogočalo.

Kot je pojasnil, bi takšna ureditev koristila tudi delodajalcem, saj bi starejši zaposleni lahko svoje znanje in izkušnje prenašali na mlajše sodelavce. Navedel je tudi primer iz lastnega podjetja, kjer se bo prihodnje leto upokojilo deset zaposlenih. "Želel bi, da bi motivirano delali naprej, če seveda želijo," je dejal.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je poudaril, da tudi obrtniki in podjetniki podpirajo interventni zakon, saj so številne ukrepe, ki jih vsebuje, v svojih vsakoletnih zahtevah predlagali že pred leti.

Po njegovih besedah bi morala Slovenija takšne razvojne ukrepe sprejeti že precej prej. Med njimi je posebej omenil razvojno kapico.

Vladna koalicija SDS, NSi in Demokratov ter stranka Resni.ca, ki koaliciji zagotavlja parlamentarno večino, podpirajo uveljavitev zakona. Poudarjajo, da zakon prinaša razbremenitev dela in gospodarstva, spodbuja podjetništvo ter izboljšuje konkurenčnost Slovenije. Prepričani so, da bodo ukrepi koristili različnim skupinam prebivalstva in dolgoročno okrepili gospodarstvo.

V opozicijskih strankah Svoboda, SD in Levica zakonu nasprotujejo. Opozarjajo, da bi predvidene davčne razbremenitve najbolj koristile premožnejšim, hkrati pa zmanjšale javnofinančne prihodke in ogrozile financiranje javnih storitev. Njihovim pomislekom se pridružujejo sindikati, ki so tudi zahtevali razpis referenduma.