Slovenija

Kaj predvideva zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?

Ljubljana, 17. 11. 2025 12.49 | Posodobljeno pred dvema dnevoma

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Pred nedeljskim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se bo v torek začelo predčasno glasovanje, tokrat na 98 voliščih. V nedeljo bo odprtih 2971 rednih volišč, 88 volišč omnia in 29 volišč v tujini. Objavo prvih rezultatov je pričakovati v nedeljo po 19.30, končni izid referenduma pa zaradi kvoruma po 4. decembru. In kaj zakon, o katerem bo skoraj 1.700.000 volivcev odločalo v nedeljo, predvideva?

Na nedeljskem referendumu bodo volivci glasovali o tem, ali so za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je DZ sprejel 24. julija, in sicer tako, da bodo obkrožili za ali proti. V nedeljo bo odprtih 2971 rednih volišč in 88 volišč za glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča (omnia), v tujini bodo volišča odprta na 29 diplomatskih predstavništvih in konzulatih, so navedli na Državni volilni komisiji (DVK).

In kaj zakon, o katerem bo skoraj 1.700.000 volivcev odločalo v nedeljo, predvideva? Pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi imeli pacienti, ki doživljajo neznosno trpljenje, ki je posledica neozdravljive bolezni. Zakon pri tem izključuje paciente z duševnimi boleznimi. Pacient bi, predvideva zakon, svojo željo izrazil svojemu zdravniku. Ta bi z njim opravil dva pogovora, ga med drugim seznanil z drugimi možnostmi lajšanja trpljenja in oskrbe. Preveril bi tudi, ali je pacient to odločitev sprejel brez prisile. Pacient bi nato podal vlogo za uveljavljanje pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na petčlansko komisijo. Ta bi določila neodvisnega zdravnika, ki bi po pregledu pacienta podal svoje strokovno mnenje. Temu bi sledila še ocena psihiatra, ali je pacient sposoben odločanja o sebi. Komisija bi nato v 15 dneh morala ali odobriti ali zavrniti zahtevo pacienta. Pacient bi imel kadarkoli možnost spremeniti svojo odločitev. Zdravniki pa bi imeli možnost ugovora vesti. Oktobrska javnomnenjska raziskava Mediane je sicer izmerila, da bi ZA obkrožilo 60 odstotkov volivcev, PROTI pa 27.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil predsednik DVK Peter Golob, bo predčasno glasovanje kot običajno v torek, sredo in četrtek pred referendumsko nedeljo, in sicer tokrat na 98 voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro.

Ob tem je pojasnil, da so na območju Ljubljane tokrat organizirali štiri volišča za predčasno glasovanje, in sicer v prostorih upravne enote na Linhartovi in Tobačni ter v Medvodah v prostorih občine in v prostorih Mladinskega centra Špica na Škofljici. V Mariboru pa so organizirali dve volišči za predčasno glasovanje, in sicer v kulturnih domovih v Kamnici in v Zgornji Polskavi. Volišča za predčasno glasovanje so objavljena na spletni strani DVK.

Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja gre na referendum
Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja gre na referendum FOTO: Shutterstock

Volišče omnia, ki je namenjeno glasovanju zunaj okraja svojega stalnega prebivališča, bo v Ljubljani na dan referenduma tokrat organizirano v dvorani Stožice, je pojasnil Golob. Kot so navedli v sporočilu za javnost po novinarski konferenci, bo v nedeljo odprtih 88 volišč omnia. Vsi, ki bi želeli glasovati zunaj okraja svojega stalnega prebivališča, morajo oddati vlogo pristojni okrajni volilni komisiji do srede. Prav tako do srede morajo vlogo oddati tudi tisti, ki želijo zaradi bolezni glasovati na domu.

Golob je obenem spomnil, da je potreben kvorum za zavrnitev zakona na referendumu odvisen od veljavnih oddanih glasovnic in od števila volilnih upravičencev, saj je v skladu z veljavno zakonodajo zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Število vseh volivcev se ugotavlja na dan glasovanja, pristojno ministrstvo bo podatke DVK posredovalo najpozneje deseti dan po dnevu glasovanja, kar pomeni, da bo DVK poročilo o končnem izidu izdala po 4. decembru, je pojasnil.

Kot je dodal, je bilo na dan 21. oktobra v volilni imenik vpisanih 1.696.025 volilnih upravičencev, od tega 1.582.914 s stalnim prebivališčem v Sloveniji in 113.111 v tujini. Da bi bil zakon zavrnjen, bi morala proti glasovati večina, obenem pa bi jih moralo biti proti najmanj 339.205.

Kot je napovedal Golob, bo DVK v nedeljo čez dan dvakrat poročala o volilni udeležbi, in sicer ob 12. uri o volilni udeležbi do 11. ure in ob 17. uri o volilni udeležbi do 16. ure. Posebno medijsko središče v nedeljo ne bo organizirano, podatke o končni volilni udeležbi pa bodo skupaj z izidi glasovanja objavljali v informacijskem sistemu DVK.

Po Golobovi napovedi se bodo podatki o referendumskem izidu na spletni strani DVK začeli objavljati po 19.30. Na vprašanje, kdaj bi bili lahko znani zanesljivi podatki, je Zorčič odgovoril, da je to odvisno od volilne udeležbe.

Dan po referendumski nedelji bodo prešteli še glasovnice po pošti iz domovine, teden dni pozneje pa še glasovnice po pošti iz tujine ter na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.

Predčasno glasovanje na referendumu
Predčasno glasovanje na referendumu FOTO: Bobo

Direktor službe DVK Igor Zorčič je ob tem pojasnil, da je DVK prejela 449 vlog za glasovanje po pošti iz tujine, pri čemer je bilo pozitivno rešenih 436, za glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih pa so prejeli 247 vlog, pozitivno je bilo rešenih 245. Ob tem je za primerjavo navedel, da je na majskem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti vlogo za glasovanje po pošti iz tujine oddalo 235 volivcev, na diplomatsko-konzularnih predstavništvih pa 128.

Zorčič je pojasnil še, da volilna opravila potekajo po zastavljenih načrtih. Po navedbah DVK bo skupaj za nemoteno izvedbo volitev skrbelo več kot 19.000 oseb.

  • Splača se
  • deluxe_bao_buns
  • kraljeve_kozice
  • hrustljava_raca
  • deluxe pinsa
  • Splača se
  • Deluxe sladica v lončku
  • cokoladne_tortice
  • losos_v_listnatem
  • sladica_pastel_de_nata
  • Splača se
  • black angus
  • suha_salama
  • hrustljavi_prigrizki
  • Splača se
  • polnjeni tortelloni
  • polnjeni ravioli
  • sladica v kozarčku
  • mortadela
  • cheescake_desert
KOMENTARJI (158)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

AleksanderS
18. 11. 2025 14.58
+0
Karkoli predlaga ta vlad - golobova in levica - sem PROTI
AleksanderS
18. 11. 2025 14.56
+0
glasujem proti temu sramotnemu zakonu
Nebodijetreba
18. 11. 2025 11.05
+3
Naslednja stopnja je uzakonjenje pravice do zdravstvenega zavarovanja do 75. leta, potem pa: če imaš denar, plačaj, zastavi nepremičnino, sicer pa ... ponujena rešitev.
LeviTUMOR
18. 11. 2025 08.07
+2
Šele ko se zdravstvo zrihta, šele Takrat se bomo pogovarjal o samomorih.
Mekenzi
18. 11. 2025 08.06
+4
Kar je ta Vlada naredila za Slovenijo je za vse slabše, za normalne ljudi v Sloveniji. Sedaj bi nas radi umorili, ne pa zdravili, do normalne smrti. 😭😭🇸🇮
txoxnxy
17. 11. 2025 21.59
+3
Samomor je kaznivo dejanje , pomoč pri samomoru bo postala pa zelo dobičkonosna dejavnost .
9876543
17. 11. 2025 21.54
+2
Depopulacija. Slovenija je prva država v EU, ki je pravico do splava dala v ustavo in dom sedaj je to storila samo še Francija lani. Obstajajo tudi samo 4 države z uzakonjeno evtanazijo in še tri z neko pogojno pomočjo pri končanju življenja. Torej lahko rečemo, da smo med vodilnimi državami, le da se mi zdi, da to ni tisto, na kar bi lahko bili ponosni.
Rainbow warrior
17. 11. 2025 21.51
+3
Sposojena misel."Nekateri želijo evtanazijo,da bi lahko odločali kako bodo na koncu umrli. Mi ostali pa bi radi ohranili svobodno odločanje o tem, kako bomo živeli do konca."
periot22
17. 11. 2025 21.48
-5
Razmetavanje davkoplačevalskega denarja, referendum naj plača Primc!!!!!!!!
jank
17. 11. 2025 21.55
-3
7 milijonov bomo ponovno zapravili zato, da Cerkvi še enkrat povemo, da nima monopola nad našimi življenji od rojstva do smrti. Vsak človek mora biti svoboden in samostojen pri odločanju, tudi o končanju življenja po strogih pravilih in varovalkah, ki so določene v zakonu.
strpno
17. 11. 2025 21.48
-4
ZA zakon ki je bil potrjen v DZ, potem ko smo enkrat že izglasovali da se zakon sprejme. Še enkrat glasujmo ZA!
Big M
17. 11. 2025 21.35
+4
E.Nigma
17. 11. 2025 21.37
+0
E.Nigma
17. 11. 2025 21.32
+0
Denarja ni, da kljub dolgoletni kvazi oskrbi ne boš imel za dom kaj šele oskrbo. Dodaj,.da sem se bolan. Pa res bi koga vprašal kako bom končal. Ja bi ja. Zavarovalnico kot prvo za dobro nezgodno zavarovanje in smrtni izzid. V avto pa v Dravo .
jank
17. 11. 2025 21.37
-2
Zakaj ne bi imel dovolj denarja za dom? Ali so oz. imajo vsi doovlj denarja za dom. Tisti, ki ga do sedaj niso imeli, so ga jim morali dodati svojci ali občina. V prihodnje bo te težave reševala dolgotrajna oskrba.
PridiNaVIDMAX
17. 11. 2025 21.30
+2
6) Ogroža financiranje in zagotavljanje paliativne oskrbe Leta 2024 odbor spodnjega doma parlamenta "ni videl" dokazov o "poslabšanju" paliativne oskrbe po spremembi zakona, ampak vsaj ponekod "izboljšanje paliativne oskrbe". [8] Vendar je ta sklep temeljil na delnih in prospektivnih dokazih. Belgija je med letoma 2002 in 2011 povečala zagotavljanje paliativne oskrbe, vendar od leta 2012 zaostaja za državami, ki ne izvajajo evtanazije (glejte tudi tukaj). Leta 2017 je Kanada obljubila 6 milijard dolarjev za paliativno oskrbo v desetih letih, vendar je po 5 letih porabila le delček tega. Leta 2022, Novi Južni Wales je obljubil 743 milijonov dolarjev v 5 letih, vendar je bil leta 2023 letni proračun za paliativno oskrbo zmanjšan za 249 milijonov dolarjev. Obljube niso dokazi. 
galeon
17. 11. 2025 21.32
+2
Prvi na seznamu. Tvoje zdravje je močno moteno. Čeprav si v tem zakonu izločen.
Rainbow warrior
17. 11. 2025 21.30
+5
Saj če bi ta zakon bil napisan res samo za pomoč trpečim bi bilo vse ok, ampak ta zakon je eno veliko skropucalo, ki so ga pomagali spisat tisti, ki sploh niso za to merodajni. Ker je bil napisan prehitro, je v njem veliko lukenj in premalo varovalk, zato bo lahko država to izrabljala v svoj prid. Malo se pozanimajte kako to deluje v praksi v Kanadi, kjer so najprej tudi govorili da bo ta zakon samo za tiste trpeče, ki si želijo umreti, zdaj pa ga zlorabljajo ne samo za tiste trpeče, ampak tudi kot pomoč pri samomoru.
strpno
17. 11. 2025 21.43
-3
Rainbow warrior
17. 11. 2025 21.44
+4
jank
17. 11. 2025 21.44
-3
Ali si vsaj prebral ta članek? Ali si ga sposoben razumeti? Očitno ne, ker to kar pišeš v zakonu ni, nasprotno v njem je ogromno varovalk, ki preprečujejo zlorabe. Škoda, da slepo verjameš samo nasprotnikom, nočeš prebrati zakona in ugotoviti, kaj je res od tega kar ti govorijo cerkveni in voditelji desnice in njihov hlapčarski vazal Primc. Tolaži se, nisi edini lol.
PridiNaVIDMAX
17. 11. 2025 21.29
+0
5) Ko je praksa legalizirana, se razširi daleč preko tistega, kar je bilo prvotno predvideno Število „pomoči pri umiranju“ se povečuje (Kanada, ki je MAiD legalizirala leta 2016, je leta 2022 zabeležila 13.241 pomoči pri smrti). Razširja tudi merila za upravičenost. V Belgiji je prvotno veljala le za odrasle, leta 2014 pa je bila ta omejitev opuščena. Na Nizozemskem so morali zdravniki najprej obvestiti paciente o času evtanazije, vendar je leta 2019 sodni postopek odobril evtanazijo osebe z demenco, ki je ni bilo mogoče obvestiti ali privoliti in ki jo je bilo treba omejiti za smrtonosno injekcijo. V Kanadi je morala biti prva smrt "razumno predvidljiva", to je bilo opuščeno leta 2021. V Kolumbiji je moral biti bolnik sprva »v terminalni fazi«, tudi to so opustili leta 2021. V Oregonu je pomoč pri samomoru samo za terminalno bolezen, leta 2021 pa je veljalo, da to vključuje anoreksijo. [7] Tudi v Oregonu so leta 2022 opustili zahtevo glede stalnega prebivališča. Pravo in praksa se širita zaradi logike 'pomoči pri smrti'. Če je namerna prekinitev življenja na zahtevo končni način za odpravo človeškega trpljenja, potem bi se morala razširiti na vse tiste, katerih trpljenje je mogoče končati.
PridiNaVIDMAX
17. 11. 2025 21.28
+0
4) Za nekatere kategorije ljudi normalizira vzeti svoje življenje Ko pomislimo na konvencionalni samomor ('brez pomoči'), pogosto pomislimo na fizično zdravo, a duševno prizadeto mlado osebo. To se zelo razlikuje od tipičnega asistiranega samomora: starejša oseba z neozdravljivo boleznijo,   vendar samomor s pomočjo in samomor nista vedno tako različna. Ljudje, ki poskušajo narediti samomor, so lahko starejši ali imajo neozdravljivo bolezen. V Kanadi so ljudje v tej kategoriji, ki so poskušali storiti samomor, nato ponudili MAiD kot alternativo. Legalizacija pomoči pri samomoru spodkopava nujnost preprečevanja samomorov, temeljno prepričanje, da je "vsak samomor tragedija". [5] Sprememba zakona je povezana z znatnim povečanjem običajnih samomorov v populaciji (6 % na splošno in 13 % med ženskami) in še večjim povečanjem samoiniciativnih smrti (samomori s pomočjo in samomori brez pomoči). Razmisliti moramo, kako bi bolje preprečili samomor med ljudmi z resnimi telesnimi boleznimi, vendar dokazi kažejo, da legalizacija pomoči pri samomoru stvari poslabša. [6]
PridiNaVIDMAX
17. 11. 2025 21.28
+2
3) Ljudje čutijo pritisk, da morajo končati svoje življenje, ker menijo, da so drugim v breme Bioetik Nicholas Tonti-Filippini je nekoč posvaril, da je »strah pred tem, da bi bili breme, veliko tveganje za preživetje [nas], ki smo kronično bolni.« Ko se zakon spremeni, je dokaz, da postanejo takšni občutki pogostejši. V Oregonu se je število tistih, ki umirajo deloma zaradi strahu, da bi bili »breme za družino, prijatelje/skrbnike«, povečalo s 13 % leta 1998 na 54,2 % leta 2021. V Washingtonu se je s 23 % leta 2009 dvignilo na 59 % leta 2022. Zakon implicitno spodbuja ta odnos. Zagotovo mnogi ljudje zdaj iščejo pomoč pri smrti zaradi tega razloga. To sklepanje se redko odkrito zagovarja, toda marca 2024 je nekdanji konservativni poslanec Matthew Parris trdil, da je pomoč pri samomoru potrebna, ker si družba »preprosto ne more privoščiti« bremena skrbi za starejše. »Vaš čas je potekel« nikoli ne bo ukaz, ampak - da, nasprotniki imajo prav – morda bo nekega dne neizrečen namig, ki ga vsi razumejo.« [4]
PridiNaVIDMAX
17. 11. 2025 21.27
+2
2) Sprememba zakona spremeni stvari za vse Včasih se misli, da legalizacija pomoči pri samomoru ali evtanaziji vpliva le na tistih nekaj posameznikov, ki uporabljajo zakon, vendar je v resnici sprememba zakona spremenila stvari za vse. Predvsem vsi, ki so upravičeni, morajo zdaj živeti s to možnostjo. Ne glede na to, ali je ta možnost pomirjujoča ali grozeča, njena stalna prisotnost naredi razliko. Nekateri bodo menili, da morajo, ko so upravičeni, upravičiti svoj obstoj in ne morejo več preprosto živeti »privzeto«. Pomoč pri samomoru in evtanazija nista izolirani posamični dejanji. So družbene prakse, ki imajo velik vpliv na zdravje in socialno oskrbo. Na primer, v Kanadi imajo zdravniki zdaj obveznost obvestiti paciente, ali so upravičeni do „medicinske pomoči pri umiranju“ (MAiD). Pacientom, ki so zaprosili za posebno zdravstveno ali socialno podporo, je bila ta zavrnjena, nato pa so jim ponudili MAiD, ne da bi zaprosili zanjo! Možnost te ponudbe spremeni naravo odnosa zdravnik-pacient. [3]
PridiNaVIDMAX
17. 11. 2025 21.27
-1
PROTI EVTANAZIJI 1) Izpodbija temeljno načelo prava in medicine „Pomoč pri umiranju“ [1] je namerna končanje življenja pacienta s strani zdravnika („evtanazija“) ali pacient, ki konča svoje življenje s smrtonosnim zdravilom, ki mu ga v ta namen priskrbi zdravnik („pomoč pri samomoru“). Te prakse kršijo prepoved namernega ubijanja, ki je "temeljni kamen prava in družbenih odnosov". Nepristransko ščiti vsakega izmed nas in uteleša prepričanje, da smo vsi enaki.« [2] Evtanazija in pomoč pri samomoru ostajata nezakonita v večini držav na svetu, v večini držav članic Evropske unije in v večini držav Združenih držav. Prav tako so v nasprotju s ključnim načelom medicinske etike, ki je bilo dokazano že pred Hipokratovo prisego in ki ga je mednarodno priznalo Svetovno zdravniško združenje. Zdravniki obstajajo zato, da varujejo življenje in zdravje ter da pomagajo izboljšati kakovost bolnikovega življenja, ne pa zato, da ga končajo.
PridiNaVIDMAX
17. 11. 2025 21.26
-1
Argumenti proti evtanaziji To bi povzročilo slabšo oskrbo neozdravljivo bolnih. To bi dalo preveč moči v roke zdravnikom in škodilo zaupanju med bolnikom in zdravnikom.