Slovenija je vztrajala, da se zaradi strokovno zapletenega vprašanja pred politiki najprej pogovorijo eksperti, čeprav si je uradni Zagreb prizadeval, da bi bilo srečanje na ravni namestnikov zunanjih ministrov, vendar pa je Ljubljana vztrajala pri tem, da je na ravni strokovnjakov, predvsem zato, ker se delegaciji na srečanju ne bosta dogovarjali, temveč le seznanjali.
Kot kaže, pa bo za začetek tudi to precej trd oreh. Slovenija in Hrvaška se namreč ne moreta zediniti niti glede tega, ali je Zagreb o svoji nameri Ljubljano uradno obvestil. Hrvati zatrjujejo, da so to storili s tako imenovanim non-paperjem junija, Mladika pa vztraja, da non-paper ni uradni način komuniciranja med državama, saj za to obstajajo drugačna sredstva.
Ne glede na to pa bo slovenska stran jutri hrvaško seznanila z znanimi izhodišči, nasprotnimi hrvaškim; Slovenija ima teritorialni dostop do odprtega morja, torej tudi pravico do razglasitve izključnega gospodarskega pasu ter da bi Hrvaška enostranska razglasitev pasu lahko prejudicirala mejo na morju med Slovenijo in Hrvaško.
O tej temi je spregovoril tudi premier Rop, ki se je med drugim zavzel za dogovore in iskanje skupnih rešitev. "Slovenija se je pripravljena pogajati s Hrvaško tako o ribolovnih kot o ekoloških conah, saj se zavzema za ekološko varovanje morja," je povedal Rop in ob tem opozoril, da se lahko ta problem uredi s sodelovanjem vseh držav ob jadranski obali.
Da bo tako ekološko varovanje morja vsekakor bolj kakovostno, bo tudi eno od slovenskih izhodišč na jutrišnjem sestanku. Slovenija torej rešitev vidi na mednarodni osnovi, to je v okviru Jadransko-jonske pobude, skupnega slovensko-hrvaško-italijanskega sestanka ter predvsem v okviru konference kmetijskih ministrov unije o ribolovu v Sredozemlju, ki bo novembra v Benetkah.
Dr. Miha Pogačnik: Arbitraža bi potrdila dogovor o meji
V studiu 24ur smo se pogovarjali z direktorjem inštituta za evropsko pravo dr. Miho Pogačnikom, ki se bo udeležil sestanka s hrvaškimi strokovnjaki.
Jutri se boste seznanili s hrvaškimi stališči glede gospodarskega pasu. Boste na tem sestanku tudi sami povedali stališče Slovenije oziroma slovenske stroke do tega vprašanja?
Sestanek je namenjen predvsem seznanitvi s stališči hrvaških kolegov. Dejstvo je namreč, da Hrvaška Slovenije ni seznanila oziroma je na neustrezen način seznanila s svojimi namerami. Gotovo pa bomo morali njihova stališča tudi sami strokovno komentirati.
Ali je sploh možno poiskati strokovno rešitev vprašanja gospodarskega pasu, glede na to, da so politična stališča obeh držav tako različna?
V osnovi gre gotovo za politično vprašanje. Verjetno je temu tako predvsem na hrvaški strani, kjer bodo kmalu volitve. Na strokovnem področju pa gre predvsem za razhajanja pri interpretaciji konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu glede možnosti razglasitve izključne ekonomske cone enostransko, ne da bi se pri tem konzultirale tudi prizadete sosednje države, s katerimi še ni prišlo do končne potrditve razmejitve.
In tu so torej tudi največje razlike med stališči slovenskih in hrvaških strokovnjakov?
To bomo bolje videli jutri.
Za Slovenijo je vprašanje gospodarskega pasu povezano z vprašanjem meje na morju. Premier Rop je danes omenil tudi možnost arbitraže. Kaj bo ta po vašem mnenju prinesla Sloveniji?
Arbitraža pride v poštev kot zadnje, skrajno sredstvo, potem ko so izčrpane vse druge možnosti. Z republiko Hrvaško imamo dosežen dogovor o skupni državni meji in mislim da je potrebno prvenstveno vztrajati na realizaciji tistega, kar je bilo že dogovorjeno in sicer v dobri veri in v celoti. V kolikor pa bi do arbitraže prišlo, bi takšna arbitraža verjetno potrdila izhodišča, ki so bila postavljena s samim dogovorom in za Slovenijo po moji strokovni oceni ne bi bilo sprejemljivo nič manj kot potrditev izhoda na odprto morje. To je pravica, ki jo ves čas imamo.