Pred soncem se zaščitimo tudi v avtomobilu

Poletje je čas, ko telesu in možganom privoščimo malce počitka in se oddahnemo. Več časa preživimo tudi na prostem, še lasti ob sončnih dneh. Žal pa ima sonce poleg koristnih vplivov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota), tudi škodljive učinke na naše zdravje. Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku in pri delu na vrtu. Tudi zato, moramo dobro poskrbeti za zaščito pred soncem, saj smo večji del dneva izpostavljeni sončnim žarkom in negativnim učinkom UV sevanja.

Strokovne smernice za zaščito pred soncem v osnovi ostajajo iz leta v leto enake, se pa lahko dopolnjujejo glede na najnovejša spoznanja, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer izogibanje soncu oziroma omejitev aktivnosti na prostem priporočajo med 10. in 17. uro, saj je v tem času moč UV sončnega sevanja največja, z vrhom okoli 13. ure.

UV sončno sevanje ima v naših geografskih širinah izrazit letni hod. Močno je tudi v juniju in septembru (zlasti v prvi polovici), zato je zaščita pred sončnimi žarki potrebna tudi v tem času. "Ko gremo v gore pa je zaščita pred sončnimi žarki vedno potrebna, saj z nadmorsko višino moč UV sevanja narašča, prav tako je moč UV sevanja v gorah večja zaradi odboja od snega. Pri smučanju in planinarjenju zato uporabljamo zaščitne kreme z najvišjimi vrednostmi SZF zlasti na nosu, uhljih in ustnicah," pojasnjujejo na NIJZ.

Ker poleti veliko časa preživimo tudi v avtomobilu, je smiselno vprašanje, ali je zaščita pred soncem potrebna tudi, ko sedemo za volan? Na NIJZ pojasnjujejo, da dolgovalovni UV A žarki, za razliko od UV B žarkov, prehajajo skozi steklo in skozi vodo, prodrejo pa tudi globoko v kožo. Njihov poglavitni učinek na telo je foto-staranje kože, tako kot UV B in UV C žarki, pa tudi ti povzročajo raka kože. "Torej v avtomobilu nismo zaščiteni pred UV A sončnimi žarki, zato je zaščita pred soncem smiselna," poudarjajo.

A dejstvo je, da nas niti zaščitna krema ne more obvarovati pred škodljivimi učinki sonca, če njen nanos ni pravilen. Prav tako se moramo zavedati, da, kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli, spreji) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine, in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Prav tako morajo pripravki zagotavljati širokospektralno zaščito (pred UV A in UV B žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem 30 ali več. Če je še pred leti veljalo priporočilo, da je za zaščito pred soncem dovolj zaščitni faktor 15 ali več, pa po novem priporočajo uporabo zaščitnega faktorja 30 ali več.

Izredno pomembna pa je tudi zadostna količina nanosa, torej ena čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo in vrat in ponovno nanašanje po kopanju, močnem potenju, brisanju oziroma na vsaki dve uri. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Pri dojenčku lahko začnemo uporabljati kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko, po njegovem šestem mesecu. "Kljub porabi kreme za zaščito pred soncem pa izpostavljanje soncu časovno nadzorujmo in omejimo na zmerno mero. Tudi pravilen nanos kemičnega varovalnega pripravka z visokim zaščitnim faktorjem, ki sicer ščiti pred sončnimi opeklinami, ogroža otroka, ker spodbuja nastajanje pigmentnih znamenj in proži procese foto-staranja kože, zato poiščimo gosto senco in zaščitimo otroka z obleko in pokrivalom takoj, ko je to mogoče," svetujejo na NIJZ.

A ne pozabimo, osnova je naravna zaščita pred soncem v času njegove največje moči, kar pomeni, da se izogibamo oziroma omejimo izpostavljenost soncu ter se zaščitimo s primerno obleko, pokrivalom in očali, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco. Še vedno pa velja, da se pred UV sončnim sevanjem najbolje zaščitimo z oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami. Oblačila naj bodo lahka, gosto tkana in ohlapna, tako da zrak kroži med telesom in oblačilom, ter živih ali temnejših barv.

Pred soncem moramo z ustreznim pokrivalom zaščititi tudi glavo in vrat. Najbolje je, če uporabimo širokokrajni klobuk ali pokrivalo v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu. Seveda ne smemo pozabiti na oči, ki jih zaščitimo s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani. Na NIJZ priporočajo tudi dnevno spremljanje napovedi UV indeksa. Vrednost indeksa 5-6 izraža zmerno, 7-9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo UV sevanja. Glede na to, da je UV indeks krajevno specifičen, je priporočljivo poleg upoštevanja vrednosti UV indeksa tudi upoštevanje pravila sence. Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo ali naredimo senco.

Brez dvoma nam malo izpostavljanja soncu koristi, a za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že pet do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko. Zato ne pozabite, uporabljajte kreme z zaščitnim faktorjem 30 ali več, predvsem pa upoštevajte pravilo sence in se v času, ko je sonce najmočnejše, umaknite v senco.