Prvo tablo je avstrijska Visokošolska zveza kupila aprila 2002 in ga novembra istega leta postavila v okviru simpozija "30 let podiranja krajevnih napisov na Koroškem", kar je med deli koroške politične javnosti sprožilo proteste.
Moteče znamenje sožitja
V noči na 20. marec lani je tabla izginila, policija do danes še ni izsledila storilcev. Drugo tablo so postavili novembra lani, po njenem izginotju v minulih dneh pa je predsednica Visokošolske zveze v Celovcu Simone Kohlbacher že napovedala, da bodo pred celovško univerzo namestili nov dvojezični napis.
Avstrijska Visokošolska zveza je s postavitvijo dvojezičnega napisa pred celovško univerzo, ki je sicer oblikovan kakor uradni krajevni napis z belim ozadjem in modro obrobo, želela "izraziti znamenje za sožitje, ki uspeva kljub nasprotovanju tistih, ki so ostali ujeti v preteklosti".
Nestrpni Haiderjevi svobodnjaki
Kot je po vnovičnem izginotju dvojezičnega napisa dejala predsednica Visokošolske zveze v Celovcu Kohlbacherjeva, obžaluje, da "Obžaluljem, ker nekateri ne razumejo tega simbola dvojezičnosti," je po vnovičnem izginotju dvojezičnega napisa dejala Kohlbacherjeva. "Celovška univerza je kraj, na katerem se sožitje živi". Po njenih besedah čas kraje napisa ni naključen, saj se 15. septembra začne rok za vpis na univerzo. "Novi študenti napisa najbrž nikdar ne bi smeli videti", je menila Kohlbacherjeva.
Ob postavitvi prvega dvojezičnega napisa pred celovško univerzo novembra 2002 je protestirala zlasti svobodnjaška stranka (FPÖ) in menila, da naj bi z dvojezičnimi napisi ustvarili vtis, "da gre za samostojen kraj z velikim delom slovensko govorečega prebivalstva".
