Bodalo z Iga po 33 letih spet v Sloveniji: kazenski pregon že zastaral

Ministrstvo za zunanje zadeve je prejšnji teden Narodnemu muzeju Slovenije predalo bodalo z Iga, ki je bilo leta 1985 ukradeno iz muzeja.

Eksponat, ki izvira s konca starejše bronaste dobe, iz 17. stoletja pred našim štetjem, se je v četrtek, 5. julija, iz Združenega kraljestva tako po 33 letih vrnil v Slovenijo.

Vrnitev enega najdragocenejših primerkov bronastodobnega orožja – bronastega bodala z Iga – je v sodelovanju z Interpolom in Registrom ukradenih umetnin vodilo zunanje ministrstvo s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu.

"Šlo je za večjo skupino 45 predmetov, pet tudi iz Pokrajinskega muzeja Maribor," je ob vrnitvi eksponata v Slovenijo dejala direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik in dodala, da pa drugih ukradenih predmetov zaenkrat še niso uspeli najti.

30 let o bodalu niso vedeli nič

Po obvestilu o vlomu v Narodni muzej Slovenije septembra 1985, je slovenska policija nemudoma objavila seznam ukradenih umetnin, pa pojasnjuje Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave (GPU).

"Do leta 2015 o predmetih nismo vedeli nič, nato pa smo dobili informacijo, da se na dražbi v Veliki Britaniji prodaja ukradeno bodalo," razlaga Belejava in dodaja, da so dražitelje takrat prosili, da predmet umaknejo z dražbe. "Primarni cilj je, da se predmet vrne v domovino, sekundarni pa, da najdemo storilca," še pravi kriminalistična inšpektorica. A kazenski pregon je v tem času že zastaral. "V primeru, da najdemo storilca, žal ne bo odgovarjal za to," poudarja Belajeva.

Storilcu jim doslej še ni uspelo priti na sled. Dediči so bodalo prodajali v Londonu, a prvotni lastnik ga je kupili na dražbi v New Yorku – izklicna cena je bila takrat 6000 dolarjev (dobrih 5000 evrov).

Pri vrnitvi v Slovenijo je sodelovalo tudi Ministrstvo RS za zunanje zadeve in slovensko veleposlaništvo v Londonu. "Ker dejansko gre za hladno orožje, pa pot z letalom ni bila mogoča in je v domovino tako 'pripotovalo' s pomočjo posebne diplomatske kurirske pošte," je razložil David Brozina, generalni direktor za zadeve Evropske unije na zunanjem ministrstvu.

Na bodalu tudi dve manjši luknjici, ki sta služili za dokazovanje avtentičnosti

Bodalo je še zmeraj v enakem stanju kot je bilo leta 1985, ko je bilo ukradeno. Izkopano je bilo leta 1876 na Igu na 2. Dežmanovem kolišču. Predmet je bil v 60 letih deležen metalurških raziskav, zato sta na njem dve manjši luknici, ki pa sta zdaj služili tudi za dokazovanje avtentičnosti. Identičnih primerkov, kot je bodalo, sicer arheologi ne najdejo.

Pred dvema letoma so začeli tudi z raziskavami dveh lobanj, ki so jih našli na istem najdišču – ena od teh sodi v isto obdobje kot bodalo, so pojasnili na konferenci. Na teh starih naselbinah pa so pred leti med drugim našli tudi meč.

"Zbirka najstarejših mečev – tudi meč z Lavrice – je v mnogih primerih zelo podobna bodalu z Iga. Človek se zato ne more izogniti domnevi, da oba predmeta izhajata iz iste delavnice," pravi Peter Turk, kustos za prazgodovino iz Narodnega muzeja Slovenije.

Ročaj bodala se ni ohranil, ker je bil izdelan iz lesa. Bodalo v dolžino meri 20,6 centimetra, največja širina je 5,8 centimetra. Kakor pravijo v Enciklopediji naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (DEDI), si "prvotno najdbo bodala lahko razlagamo na dva načina. Prvi, najpreprostejši je, da gre za slučajno izgubljen predmet. Druga razlaga je povezana z okoljem."  Takšna bodala so zelo pogosto uporabljali v kultnih opravilih, kot so priprošnje ali zahvalni darovi.