Kdo bo dobil največ? Nekaterim tudi za štiri plačne razrede višje plače

Novega stavkovnega vala, ki so ga sindikati javnega sektorja napovedovali za začetek decembra, ne bo. Pristojni ministri in predstavniki sindikatov so danes podpisali stavkovne sporazume in dogovor o plačah ter na njihovi podlagi pripravljene anekse h kolektivnim pogodbam. Med drugim se z dokumenti, za podpis katerih so potrebovali kar dve uri, določajo dvigi plač za večino zaposlenih, povišali pa se bodo tudi nekateri dodatki.

A zaenkrat dogovora z vsemi sindikati še ni. Vlada se še pogaja s policisti, ki so v stavki. K podpisu danes niso pristopili niti predstavniki vojakov, prav tako med današnjimi podpisniki ni nekaterih drugih sindikatov, med njimi sindikata delavcev v pravosodju. Ta je stavkovni sporazum z vlado sicer parafiral, a mu je članstvo množično nasprotovalo, zato ga danes niso podpisali. Vladi pa so dali tri mesece časa za izpolnitev obljub, sicer napovedujejo zaostritev stavke.

Kaj so si uspeli izpogajati?

Vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev bodo pridobili najmanj en plačni razred, nekaterim se bodo plače izboljšale za dva, tri ali celo štiri plačne razrede. Dogovorjeni dvigi plač, dodatkov in ostalih pravic so skupno ocenjeni na dobrih 300 milijonov evrov, predvidena pa je njihova postopna uveljavitev v prihodnjih dveh letih. 

En plačni razred, ki za posameznika pomeni približno štiriodstoten dvig plače, bodo pridobili zaposleni na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda, razen tistih, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja. Ti bodo pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače dvignile večini nad 26. plačnim razredom, zaposlenim na delovnih mestih, za katera je pogoj znanstveni magisterij, doktorat ali specializacija, pa za tri.

Določene pa so tudi nekatere izjeme. V najvišjih nazivih v državni upravi, upravah pravosodnih organov in občinah bo povišanje nižje, kot sicer predvidevajo omenjeni pasovni dvigi. Višjega vrednotenja pa se lahko veselijo zaposleni z najvišjimi nazivi na delovnih mestih na področju kulture, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja. 

Razredniki in nekatere medicinske sestre ter babice na najzahtevnejših delovnih mestih en razred višje

Dodatnih dvigov bodo deležni tudi zaposleni na posameznih delovnih mestih, tako bodo na primer še za en plačni razred več dobili učitelji, ki opravljajo delo razrednika, ter nekatere medicinske sestre in babice na najzahtevnejših delovnih mestih. 

Višji bodo dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas. Poleg jubilejne nagrade za 30 let se uvaja tudi jubilejna nagrada za 40 let v enaki višini, višja bo odpravnina ob upokojitvi. Zaposleni z minimalno ali nižjo plačo pa bodo decembra prejeli še poračun za višji regres v višini dobrih 200 evrov bruto. 

Marjan Šarec: Kar je bilo izpogajano, je bilo največ, kar se je dalo

Kot je pred podpisom povedal predsednik vlade Marjan Šarec, je bilo kar nekaj napora vloženega v to, da lahko danes sedijo skupaj predstavniki vlade in sindikatov.

"Današnji podpis dogovora kaže, da se vendarle v tej državi še da kaj dogovoriti," je pripravljenost na podpis stavkovnih sporazumov in dogovora o plačah ter na njihovi podlagi pripravljenih aneksov h kolektivnim pogodbam pospremil Šarec.

Sindikatom se je zahvalil za razumevanje, da stanje proračuna več kot to, kar je bilo izpogajano, ne dovoljuje. "To je trenutek, ko si lahko zazremo v oči in rečemo 'bili smo razumni'," je dejal Šarec.

Poudaril je tudi, da sindikati niso le njihova vodstva, ampak predvsem njihovo članstvo, in da bodo vodstva s tem podpisom lahko predvsem omogočila uresničitev pričakovanj zaposlenih. Izpostavil pa je tudi, da sindikati in vlada niso nasprotniki, ampak so vsi skupaj "dolžni omogočiti ljudem, ki vsak dan delajo, človeka vredno življenje". Dodal je, da za vlado ustvarjanje spora med javnim in zasebnim sektorjem ni dopustno, "kajti v vseh panogah ljudje delajo in se trudijo". "Javni sektor in realni sektor morata delati z roko v roki, sicer uspeha ne bo," je izpostavil.

Pripravljeni tudi aneksi h kolektivnim pogodbam

Hkrati s sporazumi in dogovorom so za podpis pripravili tudi anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi bodo namreč v večji meri realizirali vsebine sporazumov in dogovora, vključno s predvidenimi plačnimi dvigi in dvigi dodatkov za večino zaposlenih.

Za javne agencije in vojsko, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo in ne kolektivno pogodbo, pa je vlada pristojnima ministrstvoma naložila, da ji najpozneje do 6. decembra v sprejetje predložita ustrezne spremembe uredb.

Dogovorjeni dvigi so skupno ocenjeni na dobrih 300 milijonov evrov, predvidena pa je njihova postopna uveljavitev v prihodnjih dveh letih.

Zakaj so nekateri tik pred zdajci rekli 'ne'?

Kot že rečeno, so nekateri sindikati tik pred predvidenim podpisom stavkovnih sporazumov in dogovora o plačah ter na njihovi podlagi pripravljenih aneksov h kolektivnim pogodbam sporočili, da so si premislili. Stavkovni odbor Sindikata delavcev v pravosodju je sprva napovedal, da se bodo danes udeležili podpisa aneksa, a so si premislili, ker so se po parafiranju stavkovnega sporazuma začeli množično oglašati člani sindikata in zaposleni v dejavnosti sodstva, ki podpisu stavkovnega sporazuma nasprotujejo.

"Opozarjamo, da vlada ni popustila in uresničila niti ene stavkovne zahteve sindikata, da v sporazum ni želela vnesti nobene pisne zaveze, da bo dejansko uredila stanje v pravosodju, kljub temu da je bila k temu večkrat pozvana. Izkupiček pogajanj je tako le neformalna, pisna zaveza državne sekretarke ministrstva za pravosodje, da bo na ravni ministrstva in vrhovnega sodišča v prejšnjem tednu sklicala sestanek, do česar ni prišlo," so svojo odločitev pojasnili v sindikatu.

Vse navedeno po njihovi oceni kaže na to, da v primeru podpisa stavkovnega sporazuma ne gre realno pričakovati, da se bo dejansko pristopilo k reševanju zadev v sodstvu na obljubljen način. "Poleg tega se v primeru podpisa stavkovnega sporazuma odpovemo nadaljnjemu odpravljanju anomalij, pri čemer pa je jasno, da zgolj s splošnim pasovnim dvigom te v sodstvu nikakor niso odpravljene," so še pojasnili svojo odločitev.

Ker nepodpis sporazuma tudi ne ogrozi izpogajanega splošnega, pasovnega dviga plač v javnem sektorju, so soglasno sklenili, da sporazuma ne bodo podpisali. Dajejo pa vladi tri mesece časa, da obljubljeno izpolni, v tem času pa so stavko zamrznili. Če napredka ne bo, napovedujejo njeno zaostritev.

Pri podpisu prav tako ni bilo predstavnikov Sindikata ministrstva za obrambo in tako bo "vse dokler ne bo uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti v Slovenski vojski usklajena in potrjena na vladi skladno s parafiranim sporazumom o razreševanju stavkovnih zahtev". Kot so dodatno pojasnili v Sindikatu vojakov Slovenije: "V SVS ne vemo, kakšna Uredba vlade, ki določa plače v Slovenski vojski, bo poslana v sprejem na Vlado RS, tako kot je bila enostransko sprejeta lani julija, diskriminatorno za vojaške uslužbence. Do podpisa ne bo prišlo tudi zaradi odrekanja pravice do kolektivne pogodbe vojaškim osebam."

KSS: Dogovor je še vedno varčevalen

Dogovora niso podpisali niti predstavniki Konfederacije slovenskih sindikatov. Kot so sporočili, dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju in aneksov kolektivnim pogodbam za državno upravo, za javni sektor in za negospodarstvo Konfederacija slovenskih sindikatov niso podpisali zato, ker se z njimi ne odpravljajo varčevalni ukrepi, ki jih je uveljavil ZUJF.

Dogovor prav tako ne izpolnjuje vseh zahtev in pričakovanj javnih uslužbencev, ki jih zastopa KSS in v njo združeni sindikati. Dogovor je namreč še vedno varčevalen. Podpisov ne bo tudi zato, ker javno medijsko predstavljanje enake obravnave vseh reprezentativnih sindikatov s strani prvega vladnega pogajalca Petra Pogačarja ne drži, obravnava različnih sindikatov iz različnih poklicnih skupin v času pogajanj ni bila enaka, še posebej ne stavkajočih in ne stavkajočih sindikatov, kar vladni strani dopušča še vedno neustaven kvorum.

Neenaka tudi ni in ne more biti zato, ker nižjih kolektivnih pogodb za vse dejavnosti in poklice preprosto ni, več pravic imajo le tisti javni uslužbenci, katerim vlada priznava pravico do kolektivne pogodbe, večini je ne. 

Dodali so, da je Ustavno sodišče že pred šestimi leti ugotovilo, da je kvorum za uveljavitev Kolektivne pogodbe za javni sektor neustaven, posledično tudi pogajanja niso ustavna, in določilo rok dveh let za odpravo neustavnosti. Ne glede na to, da iz nekaterih poklicnih skupin nobeden od sindikatov danes ne bo podpisal aneksa h Kolektivni pogodbi za javni sektor, bo ta na neustaven način določil plače javnim uslužbencem, ki jih zastopajo sindikati, ne podpisniki aneksa. 

Velika verjetnost za nadaljevanje stavkovnih aktivnosti in vzporedna izvedba protesta vojaškega sindikata pred Vlado RS v mesecu januarju

Obstaja velika verjetnost za nadaljevanje stavkovnih aktivnosti KSS in v njo združenih sindikatov ter vzporedna izvedba protesta Sindikata vojakov Slovenije pred Vlado RS v mesecu januarju. S protestom bo izraženo nezadovoljstvo pripadnikov Slovenske vojske glede poteka pogajanj in dogovorjenega ter odprave specifičnih anomalij, na katere SVS opozarja že več let, Ministrstvo za obrambo pa ne pristopi k njihovi odpravi.

KSS je spomladi napovedala splošno stavko javnega sektorja, jo po padcu vlade zamrznila in novo pogajalsko skupino obvestila o nadaljevanju stavke, katere izvedba bo odvisna od poteka pogajanj in dogovorjenega. O stavkovnih aktivnostih se bo v sindikatih odločalo v mesecu decembru.

Prvič za skupno mizo 19. oktobra, 

Aktualna vlada je sicer sindikate za pogajalsko mizo prvič povabila 19. oktobra, nato pa so se vladni pogajalci na željo sindikatov ločeno pogovarjali s posameznimi stavkovnimi skupinami. Po mesecu dni intenzivnih pogajanj so najprej uskladili stavkovne sporazume s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikatomdelavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Nekaj dni kasneje so dosegli dogovor še s koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo je vodil Jakob Počivavšek, ter nazadnje še s sindikatom delavcev v pravosodju, ki pa je, kot omenjeno, v zadnjem trenutku odstopil od podpisa.

Ostali sindikati so podpisali vsak svoj stavkovni sporazum, enoten je le za Počivavškovo koordinacijo. Vanjo je bilo vključenih skupno 19 sindikatov, ki med drugim zastopajo veterinarje, carinike, zaposlene v državni upravi, centrih za socialno delo in v kulturi. Prav tako so znotraj te skupine sodelovali sindikati, ki zastopajo del zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ter vojake, ki sicer nimajo pravice do stavke.

Vsebina stavkovnih sporazumov se deloma prekriva, ne pa povsem, saj so bile tudi stavkovne zahteve sindikatov različne in so posamezni sindikati z vlado dogovorili nekatere rešitve, ki se nanašajo le na njihove člane, na primer zgolj za zaposlene v izobraževanju, sociali ali zdravstvu.

Zadeve, ki se enotno urejajo za celotni javni sektor, so zapisali še v dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, k podpisu katerega so povabili vseh 42 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, torej tudi tiste, ki niso postavili stavkovnih zahtev in v pogajanjih niso sodelovali.

Plačni dvigi se pri večini uveljavljajo z aneksi h kolektivnim pogodbam

S pristojnimi ministri so sindikati danes podpisali tudi anekse h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Dogovorjeni plačni dvigi in dvigi dodatkov se namreč pri večini poklicev uveljavljajo z aneksi h kolektivnim pogodbam.

Nekoliko drugače je le pri javnih agencijah in vojski, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo. Vlada je pristojnima ministrstvoma prejšnji teden že naložila, da ji je najpozneje do 6. decembra v sprejem predložita ustrezne spremembe uredb. 

Obenem je v DZ poslala predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo določila trajni zamik izplačila napredovanj z aprila na december, kar je prav tako del danes podpisanega dogovora. Vanj so zapisali tudi podaljšanje omejitev pri izplačevanju delovne uspešnosti, ki pa bo uzakonjeno z novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2018 in 2019.