Vlada potrdila Šutarjev zakon: vstop v prostore brez odredbe sodišča, zasegi orožja

Po tragediji v Novem mestu je imela vlada danes na mizi t. i. Šutarjev zakon z naborom ukrepov za zagotavljanje varnosti. Pred ministri pa je bil tudi predlog za aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Tako zakon kot aktivacijo 37. člena je vlada na seji potrdila.

Šutarjev zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo, je na novinarski konferenci povedal predsednik vlade Robert Golob. "Zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi," je dejal ter dodal da ni usmerjen proti katerokoli etnični skupini, temveč proti kriminalu. Predlog zakona med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih. Vstop v prostore oziroma v avtomobile brez odredbe sodišča bo po besedah Goloba namenjen izključno in samo zasegu orožja in ni namenjen opravljanju hišne preiskave. S tem želijo po Golobovih besedah doseči, da se čim prej zapleni nezakonito orožje. "Ne gre za vprašanje hišnih preiskav, ampak varnostno vprašanje glede pojava nezakonitega orožja kjerkoli v Sloveniji." 

Golob je poudaril, da bo zakon ponudil možnosti za hitrejšo zaščito žrtev in kaznovanje nasilnežev ter da bodo tisti, ki so prekrške ponovili oz. jih ponavljajo, zanje tudi odgovarjali.

Predsednik vlade je dejal, da zakon spreminja kaznovalno politiko. Poudaril je, da se s tem zakonom spreminja tudi odnos do nasilništva. "Do sedaj je bila obveza na žrtvi, da poda predlog za pregon kaznivih dejanj, kar se sedaj spreminja. Ta dejanja se bodo po novem preganjala po uradni dolžnosti." Po novem bo torej po Golobovih besedah "na državi, da storilce najde in jih ustrezno sankcionira".

S predlogom želijo, kot je poudaril premier, preprečiti, da bi se posamezniki, ki serijsko kršijo zakonodajo, počutili nedotakljive.

Predlog med drugim vpeljuje poseg z izvršbo na področje denarnih socialnih pomoči, tako tudi njihovi prejemniki ne bodo izvzeti denimo iz davčnih izvršb. Če bo prišlo do izvršbe na socialni pomoči, bo otroški dodatek ostal nedotaknjen, se bo pa prenesel na center za socialno delo, je še dejal.

Če bo otroka rodilo mladoletno dekle, bo otrok še vedno upravičen do otroškega dodatka, vendar pa bo z njim do polnoletnosti matere upravljal pristojni center za socialno delo in ne več zakoniti zastopnik matere, kar so bili marsikdaj starši očeta otroka. S tem želi vlada preprečiti prisiljevanje deklic v rojevanje z namenom, da bi družina dobila denar iz otroških dodatkov. Po Golobovih besedah tako vlada ne odvzema pravice do otroškega dodatka, odvzemajo pa pravico, da bi se denarja polastil kdo drug v družini.

Poleg tega se po Golobovih besedah uvaja pomembna sprememba na področju bagatelnih kaznivih dejanj, ki se bodo po novem prekvalificirala v prekrške. Bagatelne kraje tako ne bodo ostale nesankcionirane, je zatrdil Golob in dodal, da se bo država lahko prvič soočila s tem problemom, ki je zelo razširjen v jugovzhodni Sloveniji.

Na področju socialne politike pa vlada med drugim načrtuje znižanje določenih socialnih transferjev za mladoletne matere, za povratnike bo mogoče omejiti denarno socialno pomoč. Sredstva, dodeljena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, se bodo lahko uporabila za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov.

Ukrepi v tem zakonu bodo sicer različno časovno omejeni. Kaznovalni naj bi bili za zdaj omejeni na dve leti, pri varnostnih ukrepih je to preizkusno obdobje eno leto, policija pa bo o potrebi po aktivaciji 37. člena zakona o obrambi poročala vsak mesec sproti, je dejal Golob. Se pa ti roki lahko v parlamentarnem postopku še spreminjajo, je dejal.

Premier priznava, da je zakon zaradi izrednih okoliščin nastajal v tesnih časovnih okvirjih, bo pa v parlamentarni obravnavi dovolj časa, da se določene stvari še dopolni. Kot je dejal, je zaveza vlade je, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavnopravnih okvirjev, zaveda pa se, da razmere v Sloveniji, predvsem v jugovzhodnem delu, zahtevajo takojšnje in učinkovito ukrepanje.

Predlog Šutarjevega zakona je sicer danes dobil podporo vseh ministrov, tudi iz vrst koalicijskih SD in Levice, pri čemer v slednjih pričakujejo še njegove popravke v nadaljnji proceduri. Minister za delo iz vrst Levice Luka Mesec je pojasnil, da so zakon podprli ob jasni zavezi, da to ni dokončen zakon in ga bodo v nadaljnji obravnavi temeljito prečistili in ukrepe preverili z vidika ustavnosti in sorazmernosti. Tudi ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič iz SD pričakuje, da bodo zakon v nadaljevanju nadgradili, da bodo rešitve čim ustreznejše in tudi imele učinek v praksi.

Predlog zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma predlog Šutarjevega zakona, ki ga je danes sprejela vlada, določa, da smejo policisti brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozna sredstva, če je to neizogibno za zavarovanje ljudi in takojšnjo zasego orožja. To po ministrovih besedah velja izključno za prostore in prevozna sredstva, kjer na podlagi zbranih okoliščin obstaja verjetnost, da je bilo nazadnje skrito orožje.

Tako bi policija lahko skladno s predlogom ob nedavnem streljanju v romskem naselju Žabjak-Brezje vstopila v stanovanje in zasegla orožje brez odredbe. "Ta ureditev je nujna zaradi vse pogostejših primerov streljanja na območjih z večjo gostoto prebivalcev, kar povzroča neposredno nevarnost za življenje ljudi," je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril Poklukar.

Predlog uvaja tudi novo pravno podlago za uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje ter snemanje policije za zagotavljanje javnega reda, preprečevanja, odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj ali prekrškov ter identifikacijo storilcev. To bi po ministrovih besedah bilo dovoljeno na varnostno tveganem območju. Posnetke, ki ne bi služili dokazovanju, bi izbrisali najpozneje v 30 dneh. Ukrep bi pisno odredil generalni direktor policije ali direktor policijske uprave.

Uvajajo tudi avtomatizirano preverjanje registrskih tablic, ki je bilo že uzakonjeno leta 2018, ustavno sodišče pa je to potem odpravilo. Poklukar je poudaril, da bi ukrep uporabljali samo na območjih, ki bodo prepoznana kot varnostno tvegana območja.

Policistom bi omogočili uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic za obdelavo in primerjavo podatkov z določenimi evidencami, kadar gre za ogrožanje življenja ali zdravja z orožjem ali nevarnimi predmeti. Tako bi lahko policija primerjala osebne podatke, pridobljene na podlagi optične prepoznave registrske tablice vozila, tudi z evidenco iskanih in pogrešanih oseb.

Kot je pojasnil Poklukar, bi podatke, ki ne bi pripeljali do ujemanj, morali nemudoma izbrisati, "kar preprečuje množični nadzor nad uporabniki vozil oziroma nad registrskimi tablicami". Poudaril je, da je "sistem prepovedano uporabljati za obrazno prepoznavo in se ne sme uporabljati za vsesplošni nadzor cestnega prometa".

Ministrica Katič je povedala, da bo po novem lahko sodišče v posameznih primerih priznalo tudi nezakonito pridobljene dokaze. Dejala je, da ima Slovenija po navedbah vrhovnega sodišča trenutno eno izmed najbolj strogih ureditev izločitve dokazov, zato so dokazi, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic ali zakonskih pravil, izločeni.

Predlagana sprememba po besedah Katič uvaja metodo tehtanja, po kateri bi sodišče lahko v primerih najtežjih kaznivih dejanj uporabili tudi na nedopusten način pridobljen dokaz, če gre za zelo hudo kaznivo dejanje z najmanj osemletno zaporno kaznijo, v kolikor bi bila popolna izključitev dokaza nesorazmerna glede na javni interes pregona. Rešitev sledi praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki dopušča uporabo dokazov pridobljenih na nedovoljen način, kadar to ne pomeni kršitve pravice do poštenega sojenja, je dejala Katič.

V izjemnih primerih pa bo za osumljene najhujših kaznivih dejanj možno pripor podaljšati z dveh na tri leta.

Katič je povedala še, da s predlogom zakona posegajo tudi v pravico do brezplačne pravni pomoči, in sicer jo predlog omejuje v prekrškovnih postopkih, za primere, ko je prekrškovni organ izrekel globo do 300 evrov, ter za povratnike, ki so v zadnjih treh letih že trikrat prejeli brezplačno pravno pomoč v prekrškovnih zadevah.đ

Se bo pa pomoč še vedno dodelila, kadar bi njena zavrnitev pomenila nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva, v postopkih nadomestnega zapora in mladoletnim prosilcem.

Katič je izpostavila tudi predlagane spremembe in dopolnitve kazenskega zakonika, po katerih se za obdobje dveh ali treh let - to bodo še dorekli - uvaja posebna ureditev, po kateri bodo določena kazniva dejanja preganjali po uradni dolžnosti. Gre za kazniva dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe in ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru.

Poleg tega se za isto obdobje zaostruje kazni za kaznivo dejanje nasilništva. "Namen sprememb je okrepiti zaščito žrtev nasilja, zagotoviti učinkovitejši pregon storilcev in hkrati ohraniti sorazmernost kazenskega sistema," je dejala Katič.