Pred vrati največja stavka v javnem sektorju doslej

Opolnoči se začenja stavka dela javnega sektorja. Napovedalo jo je več sindikatov, ki med drugim zastopajo policiste, carinike, veterinarje, zaposlene v kulturi, na upravnih enotah, v centrih za socialno delo, Radioteleviziji Slovenija, nekatere zaposlene v zdravstvu in sociali.

V sindikatih pojasnjujejo, da bo oblika stavke prilagojena delovnemu mestu in okolju, v katerem zaposleni izvajajo svoje naloge. Kako natančno bo potekala in v kolikšni meri jo bodo občutili državljani, bo bolj jasno v ponedeljek, predstavniki sindikatov pa medtem mirijo, da državljanov ne bo hudo prizadela.

Klasična oblika stavke, da bi preprosto nehali delati, v javnem sektorju praktično ni mogoča. Stavkajoči bodo namreč morali upoštevati omejitve, ki izhajajo iz predpisov, in vrsto nalog, ko gre na primer za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali mednarodne obveznosti, opravljati tudi v času stavke.

Poleg tega je vlada izdala usmeritve o obveznostih, ki jih imajo zaposleni na posameznih področjih tudi v času stavke, denimo na upravnih enotah ali zavodih s področja socialnega varstva in zaposlovanja. Po opozorilih iz gospodarskih vrst, da bi lahko stavka močno prizadela konkurenčnost podjetij v predelovalni industriji, pa je vlada s sklepom določila tudi naloge veterinarjev v času stavke, da bi škodo preprečili. Janez Posedi, ki vodi del sindikatov javnega sektorja, je za oddajo 24UR povedal, da nameravajo glede tega tudi ukrepati, saj da sklep krši zakon o stavki.

"Pustili smo tudi nekaj prostora za zaostrovanje stavke, v kolikor vlada ne bo razumela, da mislimo resno," je še opozoril Posedi in pojasnil, da bodo stavkajoči opravljali le najnujnejše stvari, ki jim jih nalaga zakon. "Tega pa je zelo malo. Morate vedeti, da javni uslužbenci opravljalo zelo veliko dela, ki ni predpisano oziroma nujno med stavko."

Stavkalo naj bi okrog 80.000 zaposlenih

Za zdaj še ni znano, kolikšen del zaposlenih v javnem sektorju se bo dejansko pridružil stavki. Napovedi, ki so jih pred časom posredovali javnosti, so govorile o okrog 80.000 stavkajočih. V zadnjih dneh pred stavko so se v sindikatih izognili ocenam. Pojasnili so, da so k stavki pozvali ne le članstvo, ampak tudi ostale zaposlene.

Kot še eno od odprtih vprašanj je bilo izpostavljeno plačilo v času stavke. Po vladni razlagi delavci v času stavke praviloma nimajo pravice do plače, če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih. V sindikatih menijo, da so takšna tolmačenja neke vrste pritisk, da bi omajali pripravljenost na stavko.

Ker bodo v mnogih dejavnostih zaradi omejitev v času stavke naloge v določenem obsegu izvajali, po njihovem ne more biti dvoma, ali imajo zaposleni za to delo pravico do plačila ali ne. Poleg tega je zahteva za vključitev določila o pravici do nadomestila plače za čas stavke v kolektivno pogodbo za javni sektor ena od njihovih stavkovnih zahtev in pri njej nameravajo vztrajati.

Stavki se z izjemo Policijskega sindikata Slovenije niso pridružili sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki so bili z vlado pripravljeni podpisati dogovor o zamrznitvi plač. Tako ne bodo stavkali v šolstvu, v delu sociale in tudi ne zdravstva. V zdravstvu se v stavko ni vključil eden večjih sindikatov zdravstvene nege, zdravniki pa le tako, da bodo enkrat tedensko izkoristili eno uro za posvetovanja o poteku pogajanj.