Nasilje nad ženskami je še vedno zelo slabo raziskano področje. Po delnih raziskavah je ugotovljeno, da je vsaka peta ženska pretepena, vsaka sedma pa posiljena. Nasilje je sicer enakomerno razporejeno po vseh regijah - ni je namreč takšne, ki bi po tem posebej izstopala - ta problem pa se preveč psihologizira in ne jemlje kot družbeni problem. Kot je poudarila Katja Zabukovec iz Društva za nenasilno komunikacijo, je nasilje nad ženskami problem, ki ga vsi poznamo in na katerega je treba ostro reagirati in ga odločno obsojati.
Po besedah Mojce Dobnikar iz Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja pa podatki kažejo, da število prijavljenih posilstev od leta 1986, ko jih je bilo največ, upada. To ne pomeni, da tega ni več, ampak gre za to, da ljudje vse manj zaupajo državnim institucijam, saj je zelo malo tovrstnih kaznivih dejanj tudi obsojenih. Ugotavljajo tudi, da je veliko lažje prijaviti nasilje ali posilstvo neznanca kot pa znanca. V zadnjih letih se struktura posiljevalcev spreminja - kar 70 odstotkov nasilnih dejanj namreč storijo znanci, zato je tudi v tem iskati vzrok za padanje števila prijavljenih posilstev.
Sicer pa v tem času mineva deset let od takrat, ko se je pri nas začelo govoriti o nasilju nad ženskami, pred tem je bila namreč to tabu tema, je spomnila Dobnikarjeva. O tem perečem vprašanju so prve spregovorile t.i. feministične skupine, ki so se takrat ustanavljale za pomoč ženskam, vladne ustanove pa so o tem spregovorile v času med 1993 in 1994, ko je potekala razprava o spreminjanju kazenske zakonodaje. Sicer pa je o nasilju nad ženskami potrebno govoriti tudi zaradi tistih, ki bi se na to morali odzivati in žrtvam pomagati, saj je nasilje ena najhujših ovir za uveljavljanje enakopravnosti med spoloma.
