Pred zdravniško še prva stavka pacientov - kakšne so zahteve?

Jaša Jenull je poudaril, da je pomanjkanje predvsem družinskih zdravnikov trenutno ena večjih težav v slovenskem zdravstvenem sistemu. Pojasnil je, da je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130.000 ljudi. "Vsak dan svojega zdravnika izgubi še približno dodatnih 60 ljudi. Če bi sledili količnikom, ki so trenutno določeni, bo v prihodnjih letih brez osebnega zdravnika 300.000 ljudi," je dejal in poudaril, da so na urgencah čakalne vrste, ki trajajo celo noč, ljudje pa na osnovne preglede čakajo več mesecev. 

"Medtem pa se s koncesionarskimi dobički gradijo stanovanjske soseske, ki nudijo ekskluzivno zdravstveno nego tistim redkim posameznikom, ki si jo lahko privoščijo," je dejal. Izpostavil je še, da ljudje lahko danes zakonito kupijo preskakovanje vrst. "To bi bilo sicer korupcijsko dejanje, vendar lahko z nakupom dodatnega zavarovanja ljudje pridejo prej na vrsto za pregled pri specialistu in nato za obravnavno v javnem zdravstvu," je dejal. 

"Odgovornost za nastalo situacijo nosi večina preteklih vlad, vendar tudi trenutna vlada v prvih osmih mesecih mandata ni sprejela nobenega začasnega in še manj sistemskega ukrepa, ki bi dokazoval njeno iskreno prizadevanje za ohranitev javnega zdravstva. Še več, velik del dosedanjih ukrepov še povečuje možnosti za dodatno pretakanje javnih sredstev v zasebni sektor," dodajajo v iniciativi.

Spomnili so, da so pred volitvami vladajoči politiki in stranke obljubljali, da bodo uredili področje zdravstva. "Zavezali so se zahtevam iniciative Glas ljudstva in zdravstvena vprašanja so bila ena od prioritetnih tem predvolilnih soočenj. Nova koalicija je veliko naših zahtev prevzela in jih vključila tudi v koalicijsko pogodbo. Po več kot pol leta delovanja nove vlade še vedno ne vidimo konkretnih potez," pravijo in prav zato zahtevajo, da vlada nemudoma naslovi zdravstveno krizo in se drži zavez. 

"V času trenutne vseobsegajoče zdravstvene krize je potrebno takoj sprejeti interventni zakon in podzakonske ukrepe, ki bodo omogočili omilitev največjih problemov, pospešiti pa je treba tudi pripravo in uvedbo sistemskih rešitev in z njimi tudi sproti seznanjati javnost. Leta 2024 bo za velik del zdravstva že prepozno!" so še prepričani. 

V iniciativi tako za 10. januar, dan pred napovedano zdravniško stavko, napovedujejo veliko stavko bolnikov. Ta se bo začela ob 17. uri na Trgu republike v Ljubljani, pa tudi v več drugih mestih po Sloveniji. "Vse pozivamo, naj se pridružijo stavki. Pridružijo se ji lahko tudi na delovnem mestu, tako da nosijo simbol stavke: dva prekrižana obliža," pravijo. 

V preteklem tednu so se sestali tako z Zvezo organizacij pacientov, ki je podprla stavko, kot tudi z vodstvom zdravstvenih domov Ljubljane in ugotovili, da se velik del njihovih zahtev sklada z predlaganimi ukrepi zdravstvenih domov. Zahteve so tako oblikovali v širokem krogu deležnikov. 

Predstavili so pet osnovnih zahtev, ki jim sledijo sistemski ukrepi. 

1. Vsem pacientom je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika

"Vsem pacientom je treba nemudoma zagotoviti dostop do javnega zdravstva," je dejal in posebej poudaril besedo 'nemudoma'. "Gre za tako katastrofalno kršitev ustavno-pravnih in humanitarnih načel, da toliko ljudi ostaja brez izbranega zdravnika, da smo zgroženi nad situacijo, ki na ta problem gleda kot še na enega od mnogih drugih problemov. To je ključni problem," je dejal doktor Dušan Keber. 

Ob tem je izrazil nezadovoljstvo nad trenutnim sprejetim ukrepom Ministrstva za zdravje, in sicer ambulantami za neopredeljene bolnike. "Mislim, da bi bil pravi izraz ambulante za izbrisane bolnike," je dejal ogorčeno in poudaril, da so popolnoma nesistemske in da kljub obljubi, da bodo začasne, temu ne bo tako.  

Predstavili so tudi tri sistemske ukrepe in kot prvega navedli administrativno razbremenitev družinskih zdravnikov. "Ne bom šel v podrobnosti, kako je možno racionalizirati delo s predpisovanjem receptov, kar je možno deloma prenesti na drugo osebje, zdravstveno blagajno in deloma na farmacevte," je dejal in dodal, da bi bilo s tem možno razbremeniti za 10-15 odstotkov njihovega dela.  

2. Odpraviti se mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje, tako da se ukine doplačila za zdravstvene storitve

"Obe zavarovanji skupaj dohodek tistih, ki imajo najmanjše plače, bremenita trikrat bolj kot tiste z najvišjimi plačami. To je treba spremeniti in ukrepi so zelo preprosti," je povedal Keber. 

Dopolnilno zavarovanje je po njegovem mnenju krivično, poleg tega pa zasebnim zavarovalnicam omogoča velike dobičke. "Vsako leto bo šlo tako 60 do 80 milijonov v žepe zasebnih zavarovalnic. To je ostanek denarja, ko plačajo svojo dolžnost proti pacientom," je dodal. 

3. Prekinitev dela v dvojni praksi – dvoživkarstvo

Keber je poudaril, da je treba delo zdravnikov v javnem in zasebnem delu označiti kot konflikt interesov. "Zasebni sistem kot pijavka izžema javni sistem tako z delovno silo kot denarjem. To je treba prekiniti," je pojasnil. 

Dejal je, da sicer včasih obstaja potreba po dodatnih zdravstvenih delavcih, a izpostavil, da mora o tem, kdo sme delati in kdo ne, odločati objektivna oseba, ne nekdo, ki je tudi sam dvoživka. "Zdravniki, ki bodo dodatno delali kot izjema, morajo dejansko delati v interesu bolnikov," je dodal. 

4. Preskakovanje čakalnih vrst

Spregovoril je o oglasih, ki ponujajo zasebno zavarovanje in omogočajo preskakovanje čakalnih vrst. "Priliv pacientov, ki potrebujejo operacije, je toliko večji, čakalna doba pa še toliko daljša. Tega radikalno ni mogoče prekiniti, treba je zagotoviti, da pacienti, ki se odpravijo na pot v zasebni sistem, celoten spekter storitev, vključno z operacijo in rehabilitacijo, opravijo v zasebnem sistemu," je povedal in dodal še, da zasebne zavarovalnice ne smejo dajati privilegijev tistim, ki si to lahko pač privoščijo.  

"Če bo čakanje v javnem sistemu kratko, ne bo nobene potrebe, da bi se ljudje zavarovali dodatno v zasebnem sistemu," je še pripomnil Keber. 

5. Kako je mogoče in treba preprečiti spontano pretakanje javnega denarja v zasebni sektor

"Zasebni sektor mora delati z lastnim kadrom in denarjem ter se sme parazitirati na javnem sistemu," je dejal Keber. Kot pravijo v iniciativi je zato treba vzpostaviti razmere, ki ne bodo vzpodbujale odlivanja javnih zdravstvenih delavcev in javnih sredstev za zdravstvo v zasebni sektor. "Potrebno je v čim večji meri izenačiti plačilo za delo v javnem in zasebnem sektorju. Pri tem je v javnem sektorju potrebno omogočiti, da se povečani obseg dela prenaša tudi v plače zaposlenih brez limitiranja dodatnega plačila, v zasebnem sektorju pa je potrebno preprečiti vse oblike davčnih 'optimizacij' in vzpostaviti razmere, da koncesionarji svoj dohodek ustvarjajo izključno v obliki plače in dodatkov za uspešnost," pravijo.  

Dodajajo, da mora biti poraba javnega denarja za financiranje dela koncesionarjev neprofitna in da se lahko koncesije podeljujejo in podaljšujejo izključno na podlagi dokazljivega javnega interesa. "Če je zaradi javnozdravstvenih potreb smiselno angažiranje zasebnih izvajalcev brez koncesije, lahko ti za javna sredstva kandidirajo samo s svojimi redno zaposlenimi kadri, ne pa tudi s pogodbenimi kadri, ki so zaposleni v javnih zavodih. Izjema je mogoča v primeru, kadar za javna sredstva skupaj kandidirata javni in zasebni izvajalec," so zapisali. 

Prvi dve zahtevi bi bili lahko po besedah Kebra že uresničeni, za druge pa bo sicer treba nekoliko več časa, a se jih prav tako da uresničiti. 

Na stavko povabil vse delavce in delavke v zdravstvu

Še enkrat so poudarili, da stavka ni uperjena proti zdravnikom, še posebej ne proti zdravnikom v javnem sistemu. "To je stavka za javno zdravstvo; stavka pacientk in pacientov, kot tudi zdravnikov in vseh zdravstvenih delavcev, ki še vztrajajo v javnem sistemu ter soglašajo, da morajo biti zdravstvene storitve pod enakimi pogoji dostopne vsem pacientom," so zapisali. 

"Zato pozivamo vse zdravstvene delavke in delavce, ki jim je mar za javno zdravstvo, da se nam pridružijo. Da stojijo z nami, saj so ukrepi, ki jih predlagamo, usklajeni tudi s tem, na kar opozarjajo mnogi med njimi. Da nosijo značke in simbole v podporo stavki, da ob 17. uri pridejo pred svoje zdravstvene domove ali na trge in ulice, da se družno borimo za naše skupne cilje," sporočajo javnosti. 

Vabilo na stavko so poslali tudi Sindikatu zdravstva in socialnega varstva, Sindikatu delavcev v zdravstveni negi, Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov FIDES, Zvezi organizacij pacientov in drugim zdravstvenim združenjem.

Ministrstvo za zdravje je decembra objavilo seznam ambulant za neopredeljene bolnike. Teh je predvidenih 94, le v Ljubljani naj bi svoja vrata odprlo 19 ambulant. V ZD Ljubljana pravijo, da so zdravnikom in medicinskim sestram po zadnjih navodilih zdravstvenega ministrstva poslali nov poziv. Večina osebja je namreč čakala na zadnje informacije, tudi o plačilu, ki je zdaj znano. 

Urno postavko je v navodilih določilo ministrstvo za zdravje. Bruto bruto urna postavka bi tako zdravniku prinesla 121 evrov, neto torej okoli 80, srednji medicinski sestri 54 evrov (neto 35), zdravstvenemu administrativnemu delavcu pa 27 evrov bruto bruto urne postavke. Delavci, ki delajo v ambulantah za neopredeljene, so oproščeni tudi določenega davka. Nekatere ambulante bi lahko v ZD Ljubljana začele delovati že prihodnji teden.