Volišča bodo odprta od 9. do 17. ure, in sicer poleg današnjega dne še v sredo in četrtek. Javna propaganda v zvezi z referendumom se po zakonu mora končati najkasneje 24 ur pred "referendumsko" nedeljo; torej v petek, 19. septembra, ob 24. uri. Volilke in volilci glasujejo tako, da na glasovnici obkrožijo besedo "za" ali "proti".
V Sloveniji 24.000 prodajalcev stalno dela ob nedeljah
Po podatkih Statističnega urada RS je v prvih treh mesecih letos ob nedeljah stalno delalo kar 24.000 prodajalcev, občasno pa 23.000, od tega je večina, približno 80 odstotkov, žensk. Prav tako je ob nedeljah odprtih med 60 in 70 odstotkov prodajaln v Sloveniji. Kot je na današnji novinarski konferenci dejal sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kaluža, je sindikat v zadnjih štirih letih izrabil vsa druga sredstva razen referenduma, da bi zaradi vedno slabšega položaja zaposlenih v trgovini zakonsko omejili obratovalni čas trgovin. Izrazito liberalen odpiralni čas je namreč eden glavnih vzrokov težkega položaja zaposlenih v trgovini.
Kaluža zato pričakuje, da bodo volivci na nedeljskem referendumu podprli predlog sindikata, da so trgovine ob nedeljah in praznikih odprte le največ do 10 nedelj v letu. Na ta način bi volivci pomagali h kakovostnejšemu delu in življenju več tisoč trgovk in trgovcev ter njihovih družinskih članov. Glasovanje za referendumsko vprašanje, tako Kaluža, je tudi redka priložnost, da se omeji brezobzirnost kapitala. V nasprotnem primeru pa bo imel kapital na stežaj odprta vrata za še večjo agresivnosti.
V sindikatu trgovine, ki šteje 45.000 članov, se zavzemajo tudi za to, da se izjeme, ki se nanašajo na prodajalne, ki morajo biti po svoji naravi odprte vsak dan, predpišejo v zakonu. Gre predvsem za trgovine v bolnišnicah, na mejnih prehodih, bencinskih črpalkah in avtobusnih ter železniških postajah, katerih prodajne površine so tudi omejene.
Kaluža meni, da s predlaganim omejenim nedeljskim delom v trgovinah sindikat ne posega v pravico potrošnikov do oskrbe nujnih življenjskih artiklov. Poudaril je tudi, da se je podaljševanje obratovalnega časa prodajaln na nedelje in praznike izrazito povečalo po letu 1996, pri tem pa večje trgovske družbe, ki imajo po vsej Sloveniji 3624 prodajaln, na noben način niso poskušale pridobiti soglasja zaposlenih. Nov delovni čas je bil prodajalcem po prepričanju Kaluže vsiljen, zaradi dela ob nedeljah in praznikih pa delodajalci niso zaposlovali novih delavcev.
V sindikatu tudi opažajo, da so prodajalci pred referendumom prestrašeni in se javno ne upajo povedati svojega mnenja, ker se bojijo, da bodo ostali brez dela. Zaradi nedeljskega dela so prodajalci preobremenjeni, ogroženo je tudi njihovo družinsko življenje ter varstvo njihovih otrok. Ob nedeljah in dela prostih dnevih namreč vrtci v Sloveniji ne delajo. Poleg tega imajo prodajalci ob nedeljah tudi težave s prevozom na delo, saj javnega prevoza ob nedeljah skorajda ni. Delodajalci pa delavcem, ki se v službo pripeljejo z lastnim prevozom, priznajo le 60 odstotkov stroškov javnega prevoza.
Kot je še opozoril Kaluža, se je Slovenija obvezala, da bo spoštovala evropsko direktivo, ki določa pravico delavcev do minimalnega tedenskega počitka, praviloma ob nedeljah. Tudi države EU s svojimi nacionalnimi zakoni ohranjajo regulacijo obratovalnega časa. Tako so trgovine v Avstriji, Nemčiji, Norveški, Danski in Švici ob nedeljah zaprte, Španija in Francija pa sta uvedli nekaj omejitev. Trgovine na Švedskem lahko delajo tudi ob nedeljah, Nemci pa nedeljsko delo dovolijo le v pekarnah.
Združenje za trgovino proti omejitvi obratovanja trgovin ob nedeljah
Združenje za trgovino na Gospodarski zbornici Slovenije je volivke in volivce danes pozvalo, da se na referendumu o odpiralnem času prodajaln, ki bo potekal v nedeljo, 21. septembra, odločijo za svobodno gospodarsko iniciativo in pravico do izbire vsakega posameznika ali bo ob nedeljah kupoval ali ne. Kot je na današnji novinarski konferenci po seji upravnega odbora združenja povedal njegov predsednik Stanislav Brodnjak, so kupci tisti, ki imajo pravico do izbire ali bodo v nedeljo nakupovali ali ne, tako da ne sme biti omejitev pri obratovanju prodajaln ob nedeljah, seveda z vsem spoštovanjem delavnopravne zakonodaje in pravic delavcev.
Upravni odbor združenja je na današnji seji odločil, da se sedanja stališča združenja, ki se nanašajo na podporo liberalizaciji ureditve obratovalnega časa v Sloveniji, ohranijo dalje, je povedal Brodnjak. Smiselno bi bilo, da ostane obratovalni čas tudi v bodoče v skladu s sedanjim 17. členom zakona o trgovini in da na nek način svobodna gospodarska iniciativa v slovenskem prostoru ostane odprta.
V združenju ocenjujemo, da smo v proceduri pogajanj praktično pristali na vse zahteve delojemalcev. Tako je le v Sloveniji uvedena participacija delavcev pri soodločanju o obratovalnem času skozi svete delavcev oz. sindikalne zaupnike, poleg tega pa je ta trenutek višina nedeljskega dodatka v skladu s podpisano kolektivno pogodbo daleč najvišja od vseh ostalih gospodarskih panog.
Glede odpuščanj je Brodnjak povedal, da nikomur ne grozijo. "V osnovi je problem v tem, da imamo zaposleno osebje na določen fond ur skozi teden. Če se ta fond ur zmanjša, potem je logična posledica, da tako število delavcev ne bo potrebno," je poudaril Sotlar.
Podpredsednik GZS Miro Sotlar je poudaril, da bi sprejetje referendumskega vprašanja povzročilo tudi spremembe v turistični in gostinski ponudbi, saj v turističnem kraju ne more biti dovolj le ponudba s strani gostincev in prevoznikov. Tako bi vse turistične destinacije še dodatno izgubile na ugodnostih.
Prihajamo v EU in želimo možnosti, da bomo lahko dosegali povprečje EU. To ne bo možno, če ne bo gospodarske rasti, brez te pa ne bo niti novega zaposlovanja, je povedal Sotlar. Delo ob nedeljah naj temelji na svobodni bazi. Nihče nikogar ne sili, da mora imeti odprto ob nedeljah, nihče ne omejuje po kvadraturi, je še dodal Sotlar. Na GZS si bodo še naprej prizadevali za tržno gospodarstvo. "Kampanja za referendum je škodljiva za naš tržni sistem, tudi z vidika svobodne iniciative," je dejal Sotlar.
Sekretar združenja Jože Kovač je povedal, da se pri referendumskem vprašanju pojavljajo številna nejasna vprašanja. Po mnenju združenja referendumsko vprašanje tako predvideva, da bodo v nedeljo - le do deset nedelj v letu - odprte le trgovine z nujnimi življenjskimi artikli, medtem ko bodo vse ostale trgovine zaprte vse nedelje vse leto. Pri tem pa ni nikjer jasno definirano, kaj so nujni življenjski artikli. Pojavlja se tudi vprašanje, kaj bodo lahko prodajali bencinski servisi, vse ali le goriva.
SDS poziva h glasovanju za zaprtje trgovin v nedeljo
SDS poziva volivke in volivce, naj na nedeljskem referendumu o odpiralnem času trgovin glasujejo za, torej za zaprtje trgovin v nedeljo oz. za zakonsko ureditev odpiralnega časa. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so bili poslanci SDS pri sprejemanju zakona preglasovani, zato je obveljala politična usmeritev, ki ščiti svobodo kapitala, ne pa tudi pravice delavcev do nedeljskega počitka. Zato volivce pozivajo, naj s podporo referendumu "popravijo eno od napak vladne politike".
Podporo referendumu sta pretekli teden izrazili tudi že ZLSD in NSi. Medtem ko so v NSi prepričani, da je nedelja čas, ki naj bi ga preživeli v krogu družine, pa v ZLSD poudarjajo, da gre predvsem za delavske pravice.
Nasprotno pa menijo v SMS, ki referenduma ne podpira. Kot so poudarili, referendum ni primeren za odločanje o poštenem plačilu za delo oz. socialni državi ter svobodni podjetniški pobudi.
Od danes je sicer na upravnih enotah, kjer so sedeži okrajnih volilnih komisij, možno predčasno glasovati o nedeljskem obratovanju prodajaln. Volišča so odprta od 9. do 17. ure, poleg današnjega dne pa bodo odprta še v sredo in četrtek.
Javna propaganda v zvezi z referendumom se mora po zakonu končati najkasneje 24 ur pred "referendumsko" nedeljo; torej v petek, 19. septembra, ob 24. uri.
