Kako bo zapiskalo testno sporočilo SI-Alarm?

Sistem javnega obveščanja in alarmiranja SI-Alarm bo omogočal pravočasno pošiljanje opozorilnih sporočil v primeru naravnih in drugih nesreč, ki resno ogrožajo življenja in premoženje. Skrbnik sistema je Uprava RS za zaščito in reševanje.

Kot je zapisano na posebnem spletnem mestu vlade o sistemu SI-Alarm, gre za dopolnitev obstoječih sistemov za obveščanje, kot so alarmne sirene, radijski in televizijski programi, spletna obvestila ter javno ozvočenje. Sistem omogoča hiter prenos sporočil na naprave, ki so povezane z mobilnim omrežjem kateregakoli slovenskega mobilnega operaterja.

Sistem SI-Alarm se bo uporabljalo za obveščanje o neposrednih nevarnostih, kot so na primer velik požar, poplave, razlitje nevarnih snovi, industrijska nesreča in teroristični napad. Opozarjalo se bo tudi na bližajoče se nevarnosti, kot so poplave, zemeljski plazovi, neurja in teroristični napadi.

Prek sistema se bo prebivalce obveščalo tudi o ukrepih pred, med in po naravni ali drugi nesreči, SI-Alarm pa bo pomagal tudi pri iskanju pogrešanih oseb.

Opozorila o nevarnostih, ki jih bodo ljudje prejemali v okviru sistema SI-Alarm, bodo razdeljena na štiri nivoje. Ti bodo odvisni od stopnje nevarnosti, ki bo v danem trenutku pretila uporabnikom oziroma prebivalcem na določenem geografskem območju. Nivoji so poenoteni na območju celotne EU.

Nivo 1 predstavlja nacionalno opozorilo ob najvišji stopnji nevarnosti. Nivo 2 bo namenjen opozorilu ob izredno hudi nevarnosti, nivo 3 ob hudi nevarnosti, nivo 4 pa o priporočenih ukrepih za zaščito ljudi, živali in premoženja.

Ločen nivo bo namenjen obvestilom o pogrešanih osebah.

Uporabnik lahko na nekaterih mobilnih telefonih onemogoči prejemanje določenih sporočil, predvsem informativnih in testnih, kar pa pristojni odsvetujejo.

Prejema obvestil nivoja 1. stopnje ni mogoče izklopiti.

Opozorilna sporočila se bo pošiljalo s pomočjo tehnologije celičnega oddajanja. Tako bo mogoče hitro in zanesljivo obveščati ljudi na točno določenem geografskem območju.

Sporočilo se ne pošilja posameznim številkam, ampak vsem, ki so na točno določenem območju. Sistem tako ne zbira in obdeluje osebnih podatkov, prav tako ne zbira podatkov o tem, katerim mobilnim telefonom je bilo potisno sporočilo dostavljeno.

O stopnji nujnosti, geografskem dosegu in trajanju obvestil bodo lahko odločali vodje intervencij, generalni direktor oziroma predstojniki izpostav uprave za zaščito in reševanje, župani občin prizadetega območja ali vlada.

Kot je prejšnji teden pojasnil generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin, so za zagotavljanje točnosti in preverljivosti informacij vzpostavili dvostopenjski sistem verifikacije sporočil.

Sistem po zagotovilih pristojnih vsebuje veliko varnostnih mehanizmov, ki onemogočajo zlorabo sistema SI-Alarm. Kot so pojasnili, je fizično ločen od javnih komunikacijskih omrežij in vsebuje tudi številne druge mehanizme za zaščito pred vdori ter zagotovitev delovanja sistema v izrednih razmerah.

Kot so zapisali, sistem deluje na vseh mobilnih telefonih, ne le na pametnih. Prejem sporočil bo samodejen in brezplačen.

Za prejem sporočil ni potrebna registracija ali nameščanje aplikacije, prav tako ni potrebna podatkovna povezava. Zadostuje že povezava mobilnega telefona v mobilno omrežje.

Izklopljeni mobilni telefoni sporočila ne bodo prejeli.

Sporočilo se ob prejemu samodejno prikaže na zaslonu telefona, prejem sporočila pa bo spremljal tudi zvočni signal in vibriranje naprave.

Sistem bo po prepričanju pristojnih omogočal tudi bolj učinkovito obveščanje ranljivih skupin prebivalcev, kot so gluhi in naglušni ter slepi in slabovidni.

Prebivalci Slovenije in obiskovalci iz tujine bodo prejeli dve potisni sporočili, in sicer v slovenskem in angleškem jeziku. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, bodo poslana tri sporočila, poleg slovenščine in angleščine še v jeziku narodne skupnosti.

Sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih SI-Alarm bodo prvič javno preizkusili v soboto, 27. septembra, ob 12. uri na območju celotne Slovenije.

Pošiljatelj testnega sporočila bo uprava za zaščito in reševanje. V njem bo pisalo: "To je testno sporočilo Uprave RS za zaščito in reševanje. Na enak način boste v prihodnje na mobilne telefone prejemali sporočila v primeru naravnih in drugih nesreč. Država je ta sistem vzpostavila za večjo zaščito ljudi, živali in premoženja. TEST TEST TEST"

Glavno sporočilo pristojnih organov je, da to soboto na prejeto testno sporočilo ne bo treba odgovarjati ali se nanj kakor koli odzivati.

"Nobenega obveščanja, da je kdo dobil sporočilo, nobenega obveščanja, da ni dobil sporočila, tudi iskanje dodatnih informacij ni potrebno," je prejšnji teden v izjavi za medije poudaril Behin.

Sistem javnega obveščanja preko mobilnih omrežij že uporablja večina držav EU. Slovenija medtem z njegovo vzpostavitvijo zamuja.

Direktiva EU o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah je namreč članicam naložila, da do 21. junija 2022 zagotovijo, da mobilni operaterji končnim uporabnikom posredujejo javna opozorila o nevarnosti v obliki elektronskega sporočila. To direktivo je Slovenija jeseni 2022, torej po izteku roka za vzpostavitev sistema alarmiranja, z zamudo prenesla v nacionalni pravni red, in sicer z zakonom o elektronskih komunikacijah.

Da Slovenija zamuja pri uvedbi tovrstnega sistema, ima po navedbah pristojnih tudi svetlo plat, saj si je pri njegovi vzpostavitvi lahko pomagala z izkušnjami iz tujine.