Predlagana novela zakona o tujcih razburja pravnike in civilno družbo

Predlagana novela zakona o tujcih je bila danes na pladnju tudi na okrogli mizi na pravni fakulteti v Ljubljani. Po mnenju razpravljalcev so predlagane rešitve sporne tudi z več pravnih vidikov. 

Novela zakona o tujcih, o katerih bo državni zbor razpravljal prihodnji teden, se po mnenju znanstvene svetnice na Mirovnem inštitutu in predavateljice na ljubljanski fakulteti za družbene vede Mojce Pajnik odmikajo od procesa ustvarjanja varnih poti, ščitenja človekovih pravic in pravice do svobode gibanja.

Pajnikova novelo zakona o tujcih vidi kot "nadaljevanje politike kriminalizacije migracij v slovenskem kontekstu". Po njenem mnenju je povezana z že nekaterimi preteklimi ravnanji vlade, od povečanja pooblastil vojski do zaostrovanja na meji s postavitvijo bodeče žice. Predlagatelj po njenem prepričanju ustvarja izredne razmere in migracije primerja z grožnjo.

Uzakonjajo se kolektivni izgoni in zapiranje meja

Po mnenju Pajnikove je problematično tudi to, da se uzakonjajo t. i. kolektivni izgoni in zapiranje meja. Novela zakona je v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in tudi z dobrimi praksami, ki jih omogočajo obstoječi mehanizmi obravnave prosilcev za azil, je prepričana.

"Ocenjujem jo kot primer, ki bi Slovenijo v bistvu postavil kot eno izmed kršiteljic človekovih pravic. Mislim, da je bila škoda že narejena in da bo na nek način obstala," je dejala. Predlaga, da državni zbor predlog umakne, ker ga, kot je še poudarila, sploh ne potrebujemo.

Ustvarja se vtis, da so begunci "nemogoči subjekti integracije"

Moči, energijo in politično voljo je treba vložiti v smer solidarizacije beguncev oziroma njihovega sprejema, je še izpostavila Pajnikova. Dodaten problem je namreč tudi kategorizacija migrantov, ki jo vidi kot "poustvarjanje kategorij odvečnih ljudi". Ob tem gre po njenem mnenju tudi za ustvarjanje mnenja v javnosti, da so begunci "nemogoči subjekti integracije".

Tudi nekdanji ustavni sodnik in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Ciril Ribičič ugotavlja, da je z ustavnopravnih vidikov novela zakona o tujcih sporna. "Če bi se nadaljevalo v smeri tega, kar je pripravila vlada, na glavo postavimo vse tisto, kar smo govorili o varstvu človekovih pravic in načel pravne države v zadnjih 25 letih," je dejal.

Ribičič je sicer pozdravil aktivno razpravo o tej temi v javnosti. "Na srečo se je pokazalo veliko odpora," je dejal. Pritisk tako medijev kot civilne družbe po njegovem mnenju ni nepomemben.

Profesor s pravne fakultete Saša Zagorc je menil, da si vlada z novima 10.a in 10.b členoma želi tri stvari. Formalno si ne želi razglasiti izrednega stanja, želi si omejiti dostop do mednarodne zaščite, želi pa si tudi, da ne bi prišlo do kršitev ustavnega prava, mednarodnega prava, prava EU ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, je pojasnil.

Poudaril je, da lahko vlada glede na dano situacijo izpolni le dva cilja iz teh členov. "Slovenska vlada si je po mojem mnenju izbrala to logiko, da bo totalitarna, pretkana in poštena," je še dejal Zagorc. Podobno kot cilji so to lastnosti, ki se ne skladajo. Zagorc zakon o tujcih med drugim vidi tudi kot "normativno ozimnico", s katero bi država rada imela na zalogi dovolj ukrepov, ko bi prišlo do izrednega stanj

Odbor o zakonu v torek

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo novelo zakona o tujcih obravnaval v torek. Po prvotnih načrtih bi moral odbor novelo obravnavati že danes, a je koalicija sklenila, da je zakon prezahteven in prepomemben, da bi na hitro iskali rešitve.

V vmesnem času ima ministrstvo za notranje zadeve nalogo, da poskuša novelo uskladiti znotraj koalicije. Iskalo naj bi kompromis med željo ministrstva, da zagotovi varnost, in skrbjo predsednika DZ Milana Brgleza, da se ustrezno upošteva ustavni in mednarodno pravni okvir.

V koaliciji naj bi največ pomislekov o noveli bilo med poslanci SMC, neuradno pa naj bi ji nasprotoval tudi pravosodni minister Goran Klemenčič. Jo pa podpirata SDS in Nsi.

Shod Amnesty International proti noveli

Danes ob 12. uri pa je organizacija Amnesty International (AI) Slovenije organizirala shod proti spremembah zakona o tujcih, na katerem so brali pričevanja ljudi, ki so morali zbežati pred vojnami in preganjanjem.

Na shodu se je zbralo okoli 50 ljudi, med njimi predstavniki AI in begunci. S transparenti so opozarjali, da Slovenija zapira meje pred ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Prepričani do, da predlog novele krši mednarodno pravo in slovensko ustavo, država pa se zgolj izgovarja, da ne more poskrbeti za prebežnike.