Posegi v zakonodajo, ki jim nasprotuje celo stroka: 'Nepremišljeno, neutemeljeno, škodljivo'

Predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki ga je v DZ vložila SNS, v sredo pa je dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje, predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona. 

Na vrhovnem državnem tožilstvu pravijo, da predlogu odločno nasprotujejo. Kot so pojasnili, je tudi ustavno sodišče opozorilo, da lahko odločitev državnih tožilcev za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, na katere nimajo vpliva (analizira obsežnega gradiva, izvedba dodatnih preiskovalnih dejanj, mednarodno sodelovanje itd.), in da je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo. 

Pri predlagani dopolnitvi gre po mnenju tožilstva za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen, sploh pa konceptualno napačen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka (pred)kazenskega postopka, niti o številu predolgih (pred)kazenskih postopkov, niti o okoliščinah, ki bi lahko bile razlog razlog zanje. Takšna materija se sicer obravnava v procesnem zakonu, ne materialnem. 

Predlagane dopolnitve so tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in povsem neprimeren ukrep za preprečevanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Omejitev teka predkazenskega postopka na maksimalno dve leti po opravi prvega preiskovalnega dejanja Policije na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika namreč ne upošteva posebnosti posameznih primerov, še posebej ne kompleksnosti, obsežnosti in mednarodnega elementa v primerih gospodarske in korupcijske kriminalitete, organiziranega kriminala ter terorizma. Zaradi neupoštevanja objektivnih okoliščin, ki vplivajo na tek predkazenskega postopka, in bistvenega skrajšanja zastaralnih rokov bi bil lahko tako nesorazmerno oviran oziroma celo onemogočen učinkovit pregon kaznivih dejanj v javnem interesu, posledično pa tudi onemogočeno varstvo pravic oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj, še pojasnjujejo. 

"Nenazadnje pa bi predlagana prehodna in končna določba, po kateri naj bi se novi četrti in peti odstavek 90. člena KZ-1 uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo predlaganih dopolnitev in pri katerih je Policija že izvedla preiskovalno dejanje na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka, dejansko pomenila amnestijo storilcev najzahtevnejših kaznivih dejanj, predvsem s področja gospodarstva in korupcije. Zato temu najostreje nasprotujemo," so še dodali na tožilstvu. 

Ocenjujejo tudi, da predlagane dopolnitve ne pomenijo le manj zahtevnih sprememb in dopolnitev zakona, ki bi morebiti terjale zgolj jasnejšo opredelitev obstoječih zakonskih določb, kar je lahko razlog za obravnavo novele po skrajšanem postopku, temveč gre tu za obsežne, zahtevne, predvsem pa neutemeljene in neprimerne posege v splošni del kazenskega zakonika, v katerega so določbe o zastaranju kazenskega pregona tudi uvrščene, in pričakovali bi, da bo k podajanju mnenja in pripomb k noveli pozvana tudi strokovna javnost. 

Na odboru za pravosodje so bila sicer podana tudi mnenja zakonodajnopravne službe DZ, državnega sveta, ministrstva za pravosodje, sodnega sveta in odvetniške zbornice. Vsa so bila odklonilna.

Pravosodno ministrstvo: Nesistemske rešitve, ki lahko pomenijo ravno nasprotne učinke

Vlada v svojem mnenju predvsem izpostavlja, da predlagane dopolnitve, četudi bi bile ustrezne, niso niti vložene k pravemu zakonu. 

Pojasnili so, da je potek predkazenskega postopka odvisen od zelo različnih okoliščin posameznih primerov, ki vplivajo na trajanje tako predkazenskega kot tudi kazenskega postopka (na primer ali bodo predlagani prikriti preiskovalni ukrepi, ali bo predlagano začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali bo šlo za zadevo z mednarodnim elementom in podobno). 

Rok za vložitev zahteve za preiskavo, neposrednega obtožnega akta ali obtožnega predloga, vezan na čas izvedbe prvega preiskovalnega dejanja Policije po odredbi preiskovalnega sodnika pred začetkom kazenskega postopka – četudi bi bil tak predlog vložen k ZKP – bi bil zato v praksi v prevelikem deležu zadev iz upravičenih razlogov neuresničljiv, tako zastavljena omejitev pa tudi ne bi bila usklajena s preostalimi roki, ki jih ZKP predvideva za druga dejanja v predkazenskem postopku. Takšna zakonska določba bi torej predvsem v težjih oziroma zapletenejših primerih kaznivih dejanj pomenila neke vrste amnestijo za njihove storilce. 

Kot pravijo, rešitev iz omenjenega predloga za učinkovitejši kazenski pregon z dejanskim krajšanjem zastaralnih rokov ne podpirajo, saj so “nesistemske in lahko pomenijo ravno nasprotne učinke”.  

Dodali so še, da si Ministrstvo za pravosodje v okviru svojih pristojnosti vseskozi prizadeva ter pripravlja predloge predpisov in druge ukrepe za večjo učinkovitost kazenskih postopkov.

Komisija DS za državno ureditev je opozorila, da predlog zakona  tudi vsebinsko ni ustrezen, saj se nanaša na vsa kazniva dejanja, ne samo na gospodarska, kot je navedeno v obrazložitvi. Po njihovem mnenju pa obstaja še dodaten problem. Predlog zakona se glede načina preiskave veže samo na tista dejanja, pri katerih Policija izvaja preiskovalna dejanja na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, imamo pa tudi drugačne vrste preiskovanih dejanj in ni argumentiranega razloga, zakaj bi jih obravnavali različno, glede na to, kako v postopku ravnajo udeleženci.

Spomnimo

Nad sprejetjem predloga so bili presenečeni in ogorčeni poslanci dela opozicije. Ocenili so ga kot zelo kritično, grozljivo in škodljivo mešetarjenje po kazenskem zakoniku in opozorili, da so predlagane spremembe v napačnem zakonu, koalicija pa se je na to požvižgala in zakon izglasovala. Dejstvo, da bodo spremembe onemogočale pregon kaznivih dejanj tudi glede nabave zaščitne opreme v prvem valu epidemije covida-19, so označili za "zastrašujoč problem" in izrazili upanje, da koalicija teh sprememb ne bo podprla.

Zmago Jelinčič je ob očitkih dejal, da je stroka proti takim spremembam, "ker se jim ne ljubi delati", da ni dopustno, da določeni primeri trajajo deset let in več, ter da ima Slovenija na področju pravosodja dvakrat več osebja kot zahodnoevropske države.

Glede odklonilnih mnenj pravne stroke je dejal, da so na odbor prišli samo tisti strokovnjaki, ki so proti takim spremembah, ostalih pa da ni bilo. "Pri nas – če je pet pravnikov, je deset različnih mnenj," je dodal. Na očitke o tem, da so takšne spremembe voda na mlin vladajoče koalicije, pa je odvrnil: "Mi smo SNS, nam je v interesu slovenski narod, domovina, ne pa politični posamezniki."

Odzvali so se tudi v največji vladni stranki, SDS, kjer so zapisali, da podpirajo predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki ga je vložila SNS, saj se strinjajo, da je treba skrajšati oziroma omejiti nerazumno dolge predkazenske in kazenske postopke v zadevah gospodarske kriminalitete. V SDS ocenjujejo, da je umestitev predlaganih mehanizmov v kazenski zakonik upravičena in sistemska.