In kako odgovarja Urška Klakočar Zupančič na očitke in pod kakšnimi pogoji bo dovolila ustanovitev komisije? V oddaji 24UR ZVEČER je dejala, da je domneva, da ona ne dovoli ustanovitev preiskovalne komisije, napačna.
"Edino, kar sem storila, je, da potem ko je bila vložena zahteva za odreditev nove parlamentarne komisije oziroma sprejem akta o odreditvi parlamentarne preiskave, sem to zadevo predala zakonodajno-pravni službi, ki je opravila svoje delo," je pojasnila. In po njenih besedah je zakonodajno-pravna služba ugotovila številne pomanjkljivosti, ki so tako obsežne, da bi bila odreditev takšne preiskave v nekem delu tudi nedopustna.
"Skladno z že obstoječo parlamentarno prakso sem pozvala predlagatelja, naj glede na ugotovitve zakonodajno-pravne službe ustrezno popravi svojo zahtevo, do sedaj teh popravkov še nisem dobila," je dodala. A kot je dejala, gre za parlamentarno prakso, katere velik ustvarjalec je bil po mnenju SDS najboljši predsednik DZ-ja France Cukjati. "Cukjati je redno zavračal zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, če niso bile skladne z mnenjem zakonodajno-pravne službe."
Vendar ustava narekuje, da mora predsednica DZ-ja sklicati sejo, če to zahteva vsaj četrtina poslancev. Kot je Klakočar Zupaničeva ob tem opozorila, je to sicer res, ampak se mora na tej seji obravnavati dopustna vsebina. "In če te vsebine ni, potem seje ni mogoče sklicati."
Lahko tečeta dve preiskavi o isti zadevi?
Kot je pojasnila, je zakonodajno-pravna služba ugotovila, da se zahteva za parlamentarno preiskavo delno prekriva z drugo že obstoječo preiskavo in zato akta o odreditvi parlamentarne preiskave, če bi sledil dobesedno zahtevi, ni mogoče izdati.
Ni sicer prvič, da bi sočasno delovali dve parlamentarni komisiji o isti zadevi, navsezadnje sta obdobje koronavirusa in politično odgovornost preiskovali dve komisiji. Eno je vodil Robert Pavšič iz LMŠ-ja, drugo Suzana Lep Šimenko iz SDS-a. In kdo je takrat kršil ustavo?
"To ni prav, ne moreta teči dve preiskovalni komisiji o isti stvari, ker to ustvarja pravno negotovost in je poseg v pravno varnost, tega se ne sme početi," je bila kritična Klakočar Zupančičeva. "Po mojem mnenju je bilo takšno ravnanje oziroma stanje nepravilno in v neskladju z našim pravnim redom in pravno varnostjo."
'Njihova želja predstavlja poseg v pravno varnost in ustvarja pravno negotovost'
Klakočar Zupaničeva bi dopustila ustanovitev preiskovalne komisije, če bi v strankama SDS in NSi dopolnili zahtevo, a odvisno od tega, kako jo bodo dopolnili, če bo to ustrezno in če bodo konkretizirali svoje navedbe. "Ne samo, da se sedaj deloma prekriva, gre tudi zato, da je nedoločno opredeljen javni interes, ni opredeljen namen in predmet parlamentarne preiskave, ugotovljen pa je bil tudi domneven poseg v delitev oblasti, kar pomeni, da gre lahko celo za poseg v pristojnosti kazenskega sodišča, računskega sodišča in KPK-ja."
A njihova zahteva predstavlja poseg v pravno varnost in ustvarja pravno negotovost, je dodala. "Mi kot nosilci oblasti smo prvi, ki moramo spoštovati pravo in delovati v njegovem okvirju, da dajemo zgled državljanom in državljankam," je bila jasna.
Njihova zahteva pa je, kot je omenila, preširoko zastavljena, pravzaprav niti ni jasno, na kaj točno se nanaša. "Ko mi preiskujemo, moramo jasno vedeti, kaj preiskujemo, koga, zakaj in kaj bomo s tem ugotovili in kaj bo iz tega sledilo," je pojasnila. "Parlamentarna preiskava ni sredstvo za politično igranje med strankami in ker to očitno postaja, bi bilo potrebno, da se čimprej sprejme novela zakona o parlamentarni preiskavi, katere predlagateljica sem sama."
In kot je dejala, predlagatelji te zahteve nimajo nobenega resnega namena ugotavljati nekaj, za kar še sami ne vedo, kaj. "Želijo samo ustvariti nek dvom, da je šlo nekaj narobe."
"S tem, da se vrže nek sum na nekoga brez kakršnih koli jasnih navedb, dejstev in tudi vsaj malo dokazov, ne morem kot pravnik, kot nekdo, ki verjame v pravno državo, pristati na to, da se mora nekdo braniti, zato ker nekdo vrže sum na nekoga brez kakršne koli utemeljitve," je nadaljevala Klakočar Zupančičeva. "To v pravni državi ne gre, tisti, ki nekaj očita, naj tudi to dokaže."
Tega, da SDS razmišlja o kazenski ovadbi in da so jo označili za neuravnovešeno, ni želela komentirati.
KOMENTARJI (436)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.