Predlog o kavcijskem sistemu brez podpore članov matičnega odbora DZ

Kot je v imenu predlagateljev spomnil poslanec Levice Vladimir Šega, mora Slovenija v skladu z evropskimi cilji do 1. januarja 2029 ločeno zbrati najmanj 90 odstotkov skupne mase plastenk in pločevink. "Brez uvedbe kavcijskega sistema se bo to zelo težko doseglo. Kavcijski sistem je eden izmed najučinkovitejših sistemov, da Slovenija doseže teh 90 odstotkov," je ocenil.

Poudaril je, da so surovine v takšnem sistemu precej bolj predvidljive, manj pomešane z ostalimi in posledično je tudi obdelava in reciklaža embalaže cenejša ter energetsko manj potratna. "Kavcijski sistem prelaga tudi več odgovornosti na samega proizvajalca. To pomeni, da bo moral tisti, ki daje na trg večje količine odpadkov, zaradi sistema optimizirati svojo proizvodnjo in bo na trg dajal plastenke in pločevinke precej bolj premišljeno," je pozitivne učinke uvedbe sistema povzel Šega in ob tem opozoril tudi na manj smetenja v naravi.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin je navedel razpoložljive podatke Agencije RS za okolje, po katerih evropske cilje že dosegamo in kažejo, da smo na dobri poti, da jih dolgoročno dosežemo brez uvedbe kavcijskega sistema. V državi je bilo v letu 2023 ločeno zbranih 80 odstotkov odpadnih plastenk pijač, v letu 2024 90,7 odstotka ter lani 86 odstotkov. Spomnil je, da uredba EU o embalaži in odpadni embalaži določa, da ima država v primeru, če v letu 2026 doseže prag 80-odstotkov ločenega zbiranja plastenk in pločevink, možnost Evropski komisiji predložiti izvedbeni načrt namesto uvedbe kavcijskega sistema.

"Ta načrt mora biti predložen do 1. januarja 2028 in se nato tudi izvajati. Če pa država v treh zaporednih letih ne doseže 90-odstotnega deleža ločenega zbiranja, komisija ugotovi, da izjema ne velja več in je treba uvesti kavcijski sistem v predpisanem roku," je razložil. Alternativni ukrepi v okviru omenjenega načrta po njegovih besedah vključujejo predvsem krepitev sistema ločenega zbiranja na ravni občin, od dodatne infrastrukture do okrepljenega nadzora ter ozaveščanja uporabnikov.

Nasprotovanje predlaganemu zakonu so izrazili tudi predstavnik državnega sveta in Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Kot je menila njihova predstavnica Tina Skubic, bi predlagana ureditev velik del odgovornosti za izvajanje sistema prenesla na trgovine in njihove zaposlene. "Ti bi poleg svojega rednega dela prevzemali vrnjeno embalažo, pomagali uporabnikom, skrbeli za delovanje avtomatov ter ravnanje in skladiščenje zbrane embalaže. Gre za dodatne naloge in obremenitve v dejavnosti, ki se že danes sooča s pomanjkanjem kadrov," je opozorila.

Zakonu so podporo odrekli poslanci SDS in Resnice, pomisleke glede uvedbe kavcijskega sistema so izrazili tudi v poslanskih skupinah SD in Svobode.

"Predlogu zakona bomo nasprotovali, spodbujamo pa vse deležnike na tem področju, da imajo še naprej zavihane rokave in da bodo za leto 2026 še bolj spodbudni rezultati," je dejal Bojan Podkrajšek (SDS).

K izboljšavam trenutno že dobro delujočega sistema ločenega zbiranja odpadkov je pozvala tudi Andreja Katič (SD). Čeprav je napovedala, da se bo pri glasovanju zaradi pomislekov stroke vzdržala, pa je poudarila, da ga "ne bi dala kar na stran". "Prav je, da delamo še več na osveščanju in da pogledamo, kakšni bodo rezultati, ter da se rešitve, ki so v predlogu zakona, v prihodnje upoštevajo in se mogoče naredi en korak naprej," je poudarila.

Prav tako zakonskemu predlogu Levice v trenutni različici niso naklonjeni v Svobodi. "Za naprej pa je vse odvisno od doseganja ciljev (...) Če se bo leta 2030 in 2031 pokazalo, da ciljev ne dosegamo, bomo kavcijski sistem morali uvesti," je spomnil njihov poslanec Tomaž Lah.

Člani odbora so v glasovanju z enim glasom za in 10 proti zavrnili predlagane člene novega zakona, zavrnili so tudi vsa vložena dopolnila Levice, s katerimi so se v poslanski skupini med drugim odzvali tudi na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.

Člani odbora so se seznanili tudi s poročilom o varstvu pred ioinizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji za leto 2025, ki ga vsako leto pripravi uprava za jedrsko varnost. Državni sekretar Lovšin je med predstavitvijo poročila izpostavil, da je Nuklearna elektrarna Krško lani obratovala varno in brez izrednih zaustavitev, redni remont pa je potekal med 28. septembrom in 28. oktobrom. Izvedenih je bilo 41 ukrepov iz akcijskega načrta po tretjem občasnem varnostnem pregledu, ki se bo zaključil do konca leta 2028.