Predlog podelitve izjemnih pooblastil vojski končal svojo pot na odboru DZ

Proti je sicer glasovalo 7 poslancev. Poleg poslancev koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS so predlog podprli še poslanci opozicijske SNS, poslanci LMŠ, Levice in SD pa so predlogu že v razpravi nasprotovali. Poslanec SAB je bil vzdržan. 

Izpostavili so, da potrebe po dodatnih pooblastilih vojski ni, saj pritisk migrantov popušča. Menijo, da naj vojska v kriznih razmerah zaradi epidemije pomaga pri drugih nalogah, kot so logistika, helikopterski prevozi, razkuževanje in humanitarno udejstvovanje. Nekateri so sicer izrazili pripravljenost na ponoven razmislek o aktivaciji 37.a člena ob spremenjenih varnostnih razmerah.

Na pobudo poslancev SAB so člani odbora sicer odločali tudi o dopolnilu, da se v naloge z izjemnimi pooblastili lahko vključi zgolj tiste pripadnike stalne ali rezervne sestave SV, ki so vanjo vključeni najmanj eno leto, s čimer se je Hojs strinjal. S tem so po besedah Maše Kociper (SAB) želeli omejiti, da se ne bi v te naloge vključevali člani različnih vard. To je bil tudi pogoj SAB  za podporo aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi. To dopolnilo, ''ki so ga v SAB na odboru za obrambo podprli, z njim pa bi preprečili sodelovanje nezadostno usposobljenih vojakov in članov vard oziroma drugih podobnih paravojaških enot, na koncu ni bilo sprejeto, zato tudi niso podprli 37. a člena ZaObr oziroma podelitve izjemnih pooblastil Slovenski vojski pri širšem varovanju državne meje,'' so sporočili s SAB.

Zagovorniki vladnega predloga pa so izpostavljali pretečo nevarnost vala migrantov v povezavi s pandemijo novega koronavirusa in zavračali mnenja nasprotnikov s trditvami, da to ne pomeni vojske na ulicah. Poudarjali so, da bi SV opravljala zgolj naloge ob slovenski južni meji, in sicer v sodelovanju s policijo, ki je kadrovsko podhranjena.

Obrambni minister Matej Tonin je poudaril, da spoštuje odločitev odbora DZ za obrambo, čeprav se mu v danih okoliščinah ne zdi državotvorna. Na Twitterju je navedel, da zaradi hkratnega soočanja s povečanimi migrantskimi tokovi in boja z epidemijo policijo čakajo veliki izzivi.

Na navedbe nekaterih opozicijskih poslancev, da bi morali najprej aktivirati rezervne policiste, je notranji minister Aleš Hojs odgovoril, da so vsi rezervni policisti že aktivirani na podlagi sklepa vlade. Zaradi epidemije je po njegovih navedbah na delu več kot 1500 policistov. Četudi ni veliko prehodov državne meje, morajo biti ekipe vseeno tam, je še dodal.

Hojs: LMŠ je z vztrajanjem pri svojih predlogih glede pooblastil vojske dokazala politikantstvo

Hojs je glede zavrnitve predloga o podelitvi izrednih pooblastil vojski na sredini seji odbora DZ za obrambo na Twitterju ocenil, da je LMŠ z vztrajanjem pri svojih predlogih dokazala politikantstvo. Nekatere pripombe je Hojs upošteval, a opozarja, da je LMŠ na seji poudarjala: vse ali nič.

Kot je na Twitterju navedel minister, se v opozicijski LMŠ strinjajo, da je ukrep nujen, sicer ne bi predlagali, da velja takoj. LMŠ je predlagala, da bi ukrep veljal le do 30. aprila, ob čemer pa Hojs poudarja, da je to dejansko za dobrih štirinajst dni od uveljavitve.

Prav tako v LMŠ po navedbah Hojsa vztrajajo na tedenskem poročanju o izvajanju pooblastil parlamentarnim odborom, "sami pa v nekaj mesecih niti najnujnejše opreme niso zagotovili". To, da bi Slovenska vojska (SV) izvajala pooblastila v pasu dveh kilometrov od mejne črte, pa je LMŠ po oceni ministra zapisala brez vsebinskih pojasnil in zgolj zaradi nasprotovanja njegovemu predlogu, da bi se pooblastila izvajala v petkilometrskem pasu. Omejitev dveh kilometrov bi bila neoperativna, je še opozoril minister.

Dodal je, da so druge pripombe LMŠ upoštevali, na odboru pa so poudarjali: vse ali nič.

Prav tako so želeli nekateri člani odbora po opozorilu zakonodajno-pravne službe DZ natančneje opredeliti rok trajanja sklepa. V prvotnem predlogu je bilo zapisano, da lahko ukrepi veljajo največ tri mesece, kot to dopušča tudi zakonska določba, po mnenju zakonodajno-pravne službe pa mora biti v sklepu to obdobje zamejeno v okviru tega obdobja. Nekateri poslanci so tako s predlogom dopolnila, ki prav tako ni bil sprejet, sledili Hojsovemu predlogu, da se rok določi 15. junija. Po ministrovem mnenju bi bil ta datum primeren, ker so tudi ukrepi v predlogu koronskega mega zakona predvideni do 15. maja z možnostjo podaljšanja za 30 dni.

SPS je zmotil nastop notranjega ministra

Na razprave poslank in poslancev v luči ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa so se danes odzvali tudi v drugem policijskem sindikatu. Predstavnike Sindikata policistov Slovenije (SPS) je namreč zmotil nastop notranjega ministra  na sredini seji odbora za notranje zadeve. Na njej so sicer članice in člani odbora razpravljali o dodelitvi izrednih pooblastil vojski, a predlog nazadnje ni prejel zadostne podpore.

Kot so zapisali v sindikatu, so jih namreč seznanili, da je Hojs na seji med drugim izjavil, da oba policijska sindikata podpirata vse ukrepe notranjega ministrstva. Zaradi teh izjav se med policisti ustvarja vtis, da sindikat zagovarja tudi aktivacijo izrednih pooblastil Slovenski vojski, kar pa po navedbah sindikata ne drži.

Sindikat se namreč nikoli ni opredeljeval ne do vprašanja aktivacije izrednih pooblastil vojski in ne do vseh ukrepov, ki jih izvaja notranje ministrstvo. Zato v SPS te izjave razumejo kot "poskus zlorabe sindikata v politične namene, kar je ob tako občutljivi temi, kot je aktivacija 37.a člena zakona o obrambi, povsem nedopustno".

Kot so danes zapisali na ministrstvu, pa SPS predlagajo, naj še enkrat preverijo magnetogram. "Iz njega je jasno razvidno, da minister Hojs ni govoril o srečanju s SPS, ampak se je minister v svoji izjavi skliceval na srečanje s PSS in povedal, da PSS podpira napore vodstva ministrstva in policije za izboljšanje stanja v policiji," so navedli.

Ob tem Hojs javno sprašuje predsednika SPS Kristjana Mlekuša po njihovem stališču o aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi in pomoči Slovenske vojske policistom pri varovanju zunanje schengenske meje. Kot je poudaril, namreč ne gre za politično vprašanje, kot trdijo v sindikatu, pač pa je predlog na mizo prejel prav s strani policije. Zato minister reakcije sindikata ne razume, so še zapisali na ministrstvu.

Zorčič: Vojska bi glede na potrebe policije morala biti aktivirana

Predsednik DZ Igor Zorčič (SMC) ocenjuje, da bi vojska glede na potrebe policije morala biti aktivirana. "Odločitev je žal takšna, kakršna je. Upam, da ne bomo trdo izkusili spoznanja, da je napačna," je Zorčič v današnji izjavi novinarjem dejal glede zavrnitve predloga o podelitvi izjemnih pooblastil vojski na sredini seji odbora DZ za obrambo.