Predlog protipoplavne zaščite razburja Kostanjevičane: 'Gre za grob poseg v naravno dediščino'

Kot nam je pojasnil zgodovinar Andrej Smrekar, član civilne iniciative in častni meščan Kostanjevice na Krki, sklepu o podpori projektu nasprotuje precej prebivalcev oziroma stanovalcev otoka, ki jih bo izvedba najbolj prizadela. Na občini pa ni posluha za komunikacijo in izmenjavo mnenj. Ob tem pa poudarja, da ne gre za spor, saj si vsi želijo protipoplavne zaščite. "Ne strinjamo se z izbrano rešitvijo, ker je omejena, ne garantira učinkovitosti in je invazivna. Čas je, da država, v katere pristojnosti so vodotoki, začne izpolnjevati svoje obveznosti. To, da je upravljanje voda prepuščeno projektnim in eksperimentalnim enodnevnicam, je nedopustno. Vodotoki potrebujejo kontinuirano vzdrževanje, ki ga ne smemo poenostaviti v servisiranje potreb gradbene industrije," dodaja.

Fotograf Uroš Abram nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo njegovo vizualizacijo protipoplavne zaščite. Lahko si jih pogledate v spodnji galeriji. Uradne fotografije sicer še niso bile predstavljene javnosti. 

Občina: Investitor projekta je Direkcija RS za vode

Določeni odgovori bodo znani že, ko bo občinski svet sprejemal sklep o podpori projektu "Ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti Kostanjevice na Krki". Na občini na očitke odgovarjajo, da projekta niso predstavili oni, ampak Direkcija RS za vode, ki je tudi investitor projekta. Občina nima tu nikakršnih finančnih obveznosti, je pa partner v projektu, še dodajajo.  

Pravijo, da je projekt vodila Direkcija RS za vode, zato verjamejo v njihove strokovne rešitve. Gre pa v tej fazi za idejni projekt, ki je še daleč od izvedbenega. "Če bodo lastniki zemljišč, ki jih izvedba protipoplavne zaščite tangira, nasprotovali predlaganim rešitvam, smo od Direkcije RS za vode prejeli dopis, da bo projekt zaključen, poraba sredstev pa preusmerjena v druge projekte," še odgovarjajo na občini. 

Kateri so glavni očitki civilne iniciative?

Kot nam je pojasnil Andrej Smrekar, so bili občani z izbiro rešitve uradno seznanjeni šele 14. oktobra letos. Pandemije kot vzroka za to ne sprejemajo, saj menijo, da bi se lahko informiranje občanov izvedlo na različne načine. Prav tako pa neposredno prizadeti niso bili vključeni v proces priprav in odločanja. 

Direkcija za vode je predstavila samo dve različici, sonaravno in tehnično, ki je bila izbrana. V civilni iniciativi menijo, da sta rešitvi neprimerljivi. Sonaravna ureja porečje Krke od Dobrave pri Dobruški vasi do izliva, tehnična samo neposredno območje kostanjeviškega otoka. Zato je stroškovna primerjava (200 milijonov evrov za sonaravno proti sedmim za tehnološko) irelevantna, menijo. 

Navajajo še, da izbran predlog predstavlja grob poseg v kulturno in naravno dediščino, ki bi Kostanjevico oropal njenih največjih vrednot.

Kot pomanjkljivost v civilni iniciativi še omenjajo, da je sistem lamel prirejen za zaščito pred hudourniškimi vodami. Črpanje atmosferske vode, podtalnice in vdorov iz kanalizacije izza ograde na otoku bo neučinkovito. 

Za zavarovanje otoka bi morali postaviti skoraj kilometer pregrad. V idealnih razmerah bi za postavitev potrebovali ekipo 40 usposobljenih ljudi, ki bi nepretrgoma delala 48 ur. Ali bo to breme nosilo prostovoljno gasilsko društvo, se sprašujejo. 

Civilna iniciativa tudi zagovarja stališče, da je treba najprej izkoristiti sonaravne možnosti, kar lahko zagotovi sanacijo kostanjeviškega otoka s povečevanjem pretoka nizkih voda in odvajanjem poplavnih voda v Krakovski gozd, ki zaradi avtoceste propada, ker ne dobiva več dovolj vode.

Kot še dodajajo, bo večja hitrost vodnega toka (ki se okoli otoka pri nizkih vodostajih ustavlja) izboljšala življenjske razmere za vodne organizme.

Projekt vreden nekaj več kot 6,7 milijona evrov

Na ministrstvu za okolje in prostor so maja podpisali vlogo za odločitev o podpori za neposredno potrditev projekta Ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti Kostanjevice na Krki. Denar za izvedbo projekta je zagotovljen z dogovorom za razvoj regij in v Skladu za vode RS. Vrednost projekta so sicer ocenili na nekaj več kot 6,7 milijona evrov.

Z izvedbo projekta do konca leta 2023 bodo dodatno protipoplavno zavarovali tamkajšnjih nekaj več kot 150 objektov in skoraj 500 prebivalcev, so že maja pojasnili na okoljskem ministrstvu. Z izvedbo celostnih ukrepov bodo zmanjšali poplavno ogroženost vzdolž odsekov na območju spodnje Save oz. v spodnjem Krkinem porečju, so dejali. 

Strokovnjaki so sicer pripravili štiri možne scenarije kostanjeviške protipoplavne zaščite, predlagana inačica, ki so jo med usklajevanji ocenili za najboljšo, pa predstavlja kombinacijo nasipov, zidov in prestavljivih montažnih sten.

"Namen Direkcije za vode je jasen. Želimo zaščiti prebivalke in prebivalce Kostanjevice na Krki, njihovo premoženje in pomembno kulturno dediščino, zato smo evropska sredstva za ta projekt v višini 2 milijonov in 340 tisoč zagotovili še iz prejšnje perspektive. Razliko do skoraj 7-milijonskega projekta pa bo pokrila Direkcija za vode v sklopu Sklada za vode. Če bomo projekt s podporo lokalne skupnosti nadaljevali, bi ga lahko v glavnini končali do konca leta 2022, vendar pa ne bomo nikogar prisilili k sodelovanju. Odločitev o protipoplavni varnosti prepuščamo lokalni skupnosti," je na javni predstavitvi projekta 14. oktobra dejal direktor Direkcije za vode Roman Kramer.

Strokovnjak za urejanje voda Matjaž Udovč iz podjetja IZVO-R, d. o. o., je pojasnil, da scenarij, za katerega so se odločili, predvideva 970 metrov mobilnih zagatnih sten, 420 metrov nasipov na območju otoka, 260 metrov AB-zidov, 200 metrov mobilnih sten, 1.300 metrov nasipov na južnem delu Kostanjevice na Krki in dve črpališči meteorne vode. Mobilne stene bi bile umeščene ob reki Krki, tako da zidovi v času brez poplav ne bi bili vidni z otoka. Klasični armiranobetonski zidovi pa bi bili umeščeni na preostalih lokacijah, kjer zaradi prostorske omejenosti ni mogoča izvedba z nasipi. Na območjih za protipoplavnimi nasipi in zidovi so predvideni tudi ukrepi za odvod lastne meteorne vode v času poplav oziroma v času, ko bi bile postavljene mobilne stene. Predvideni sta dve črpališči v neposredni bližini obstoječih izpustov meteornih vod. Kjer visokovodne ureditve prečkajo obstoječe jarke, sta predvideni ureditev prepustov in namestitev nepovratnih loput na prepuste za preprečitev vdora vode pod visokovodnimi ureditvami.