Predlog novele: kaj vse bi spremenili na RTV?

Po veljavni ureditvi RTV Slovenija vodi in upravlja štiričlanska uprava. Na njenem čelu je predsednik uprave, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje Svet RTV Slovenija. Dva člana uprave svet imenuje na predlog predsednika, četrti član pa je delavski direktor, ki ga na neposrednih volitvah izvolijo zaposleni.

Predlagana novela bi upravo ukinila, vodenje RTV Slovenija pa bi ponovno prevzel generalni direktor. Tega bi na podlagi javnega razpisa imenoval nadzorni svet.

Pomembno bi se spremenil tudi sedanji Svet RTV Slovenija, ki bi se preoblikoval v programski svet. Število njegovih članov bi sicer ostalo enako – 17 –, precej drugačna pa bi bila njegova sestava in predvsem organizacije oziroma institucije, ki bi imenovale svoje predstavnike.

Zaposleni imajo po veljavnem zakonu v svetu šest predstavnikov, po predlogu novele pa bi jih imeli le še dva. Po enega predstavnika bi še naprej imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Nacionalni svet za kulturo, ki ima trenutno dva predstavnika, bi po novem imenoval enega. Po en predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije in krovne invalidske organizacije bi ostala tudi v novi sestavi.

Iz sveta pa bi po predlogu izpadli predstavniki, ki jih imenujejo predsednik republike, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec ter Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja.

Namesto njih bi v programski svet vstopila vrsta novih institucij in organizacij. Kulturniška zbornica Slovenije bi imenovala dva člana, po enega pa Teološka fakulteta, Glasbena matica Ljubljana, Inštitut Jožef Stefan, Mladinski svet Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije

Predstavniki podjetnikov in kmetov naklonjeni ideji 

V Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da so o predlogu novele in predvideni vključitvi njihovega predstavnika v programski svet seznanjeni iz medijev, zato ga morajo še preučiti.

Dosedanje sodelovanje z RTVS ocenjujejo kot dobro. "Veseli nas, da so teme povezane z varstvom potrošnikov del njihovega programa. Menimo, da je za javni medijski servis pomembno, da zagotavlja kakovostne, verodostojne, neodvisne in pluralne vsebine ter da ustrezno naslavlja tudi vprašanja, ki so pomembna za vsakdanje življenje ljudi. Z vidika Zveze potrošnikov Slovenije so pomembne predvsem informacije, ki potrošnikom omogočajo informirano odločanje in učinkovito uveljavljanje njihovih pravic," so navedli.

Tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ni bila vprašana za mnenje. Ocenjuje pa, da bi bilo dobro, da je kot zastopnica interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva vključena v programski svet.

"Pri programu RTVS se nam zdi pomembno, da so v njem zastopane tudi kmetijske, gozdarske in podeželske teme. Kmetijstvo ni le gospodarska panoga, ki zagotavlja pridelavo hrane in prispeva k prehranski varnosti. Ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti, ohranjanje rodovitnosti tal, varovanju okolja pred onesnaženjem, preprečevanje zaraščanja ...," so nanizali. Zato se jim zdi nujno, da imajo tudi teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom in življenjem na podeželju svoje mesto v medijskem prostoru, še posebej javnem.

Člana v programskem svetu bi dobila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), tudi pri njih pa se o tem vprašanju niso posebej posvetovali.

"Glede na sestavo in vlogo programskega sveta pa ocenjujemo, da bi bilo sodelovanje OZS v njem smiselno. Kot reprezentativna zbornica in zastopniki obrti in podjetništva, ki predstavljajo več kot 99 odstotkov celotnega slovenskega gospodarstva, lahko pomembno prispevamo h kakovostnemu in učinkovitemu delovanju programskega sveta," so komentirali.

Predsednik sveta RTVS Goran Forbici je medtem predlog novele označil kot orodje za podreditev zavoda. Posmehujejo se tudi ustavnemu sodišču, ki je odločilo, da so predčasne prekinitve mandatov nadzornikov v javnih zavodih dopustne le izjemoma, meni.

Novi predlog vrača generalnega direktorja, ki bi ga imenoval nadzorni svet, šest članov nadzornega sveta od sedmih pa vlada. "To je glavno orodje, kako si v resnici podrediti javno RTV," je poudaril Forbici.

S tem bi jo prisilili, da bi se iz javne prelevila v državno radiotelevizijo. Predsedniku vlade Janezu Janši "očitno ni dovolj", da je že dobil ali še bo nekatere medije. "Želi imeti tudi RTV pod kontrolo, tako kot vse ostale podsisteme," je bil kritičen sogovornik, ki je sicer poudaril, da gre za njegovo osebno stališče, ker svet RTVS stališča o predlogu še ni sprejel.

Forbici prav tako meni, da zavod zaradi ponovne uvedbe generalnega direktorja, ki bi nadomestil štiričlansko upravo, poslovno ne bi bil bolj učinkovit. "RTV je prevelik sistem, da bi ga lahko na vrhu vodil samo en človek, ki v resnici nima in nikoli ni imel prave ekipe," je dejal.

Kritičen je tudi do predloga, s katerim bi dosedanji svet RTVS preoblikovali v programski svet RTVS, ki bi med drugim sprejemal programske dokumente zavoda. "Mislim, da je to vrnitev v čase, ko se je programski svet želel vmešavati v uredniško politiko, ne glede na to, kdo je v njem sedel," je dejal Forbici.

Prejšnja vlada je po oceni Forbicija namreč s tem, ko je z novelo zakona ukinila programski svet in vzpostavila svet, prekinila neposredno vmešavanje nadzornikov v uredniško politiko.

Kritičen pa je bil tudi do predlaganih sprememb o sestavi programskega sveta. "Očitno predvidevajo organizacije, kjer je vpliv trenutne koalicije in predvsem Janeza Janše velik," je ocenil Forbici.

Poleg tega svet s predvideno sestavo po mnenju sogovornika oži polje znanj, pogledov in stališč. Tistih, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, demokracijo, mediji v predlogu ni več.

Če bo novela zakona sprejeta, Forbici sicer pričakuje ustavno presojo in razveljavitev vsaj dela členov.

Predlog zakona tudi odloča, da se z dnevom uveljavitve zakona prenehajo mandati članov sveta, finančnega odbora ter predsedniku in članom uprave RTV Slovenija. S tem se po mnenju Forbicija že rogajo ustavnemu sodišču, ki je nedavno sporočilo, da so predčasne prekinitve mandatov v javnih zavodih, kot je RTV, dopustne le v izjemnih primerih in razmerah, medtem ko novi predlog takšnih razmer po mnenju sogovornika z ničemer ne izkazuje.