Predlog ustavne obtožbe Janše umaknjen z oktobrske seje

Kot je na seji kolegija pojasnil Zoran Stevanović, je vsebina predloga ustavne obtožbe predsednika vlade po mnenju zakonodajno-pravne službe neustrezna, zato, kot meni, ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev na sejo DZ. Oktobrska seja DZ se bo sicer začela 19. oktobra.

Za 12. oktober pa je bila na vnovično zahtevo opozicije predvidena izredna seja DZ, na kateri bi odredili preiskovalni komisiji o Black Cube in obvodnem financiranju strank. A je opozicija zahtevo umaknila. Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je opozoril, da je bil zopet kršen 15-dnevni rok za sklic seje. "Razumem, da si koalicijska politika skupaj z Resnico želi, da ljudje ne bi dobili pravih informacij tudi o stvareh, o katerih se odloča," je dejal in spomnil na nedeljske referendume. Ob takem "blokiranju preiskovalk" je po njegovih besedah jasno, da se je "tudi v nedeljo treba odločiti proti taki praksi".

Zvonko Černač (SDS) je umik označil za "pametno in razumno odločitev", kajti če bi bile preiskovalke ustanovljene po veljavnem zakonu, "bi vsak, ki ima pet minut časa, lahko blokiral te vaše preiskovalke".

Stevanović pa je zavrnil trditve Sajovica o kršitvi 15-dnevnega roka in zatrdil, da je bil upoštevan.

Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je opozorila, da so poslovniški roki kršeni večkrat, izpostavila je sklic seje odbora za kulturo o medijih, ki bi morala biti najpozneje danes. Kritična pa je tudi do preložitve seje odbora DZ za izobraževanje, na kateri bi morali danes na zahtevo opozicije razpravljati o napovedani šolski reformi, pa so med sejo kolegija prejeli obvestilo, da je seja odbora preložena.

Vrečko je sicer na podlagi poslovnika, ki opoziciji to omogoča, zahtevala, da se ena od preiskovalk uvrsti na redno sejo DZ, čemur je predsednik DZ pritrdil.

Ob tem se je opozicija odločila za zahtevo za ustavno presojo poslovnika DZ, saj so po njihovem mnenju v neskladju z ustavo prvi in drugi odstavek 64. člena poslovnika, ki govorita o glasovanju o dnevnem redu in umiku točk z dnevnega reda sej DZ, ter prvi odstavek 58. člena, ki govori o sklicu izrednih sej v roku 15 dni od podane zahteve, je pojasnil sekretar poslanske skupine Levica Alan Medveš.

Po njegovih besedah se tudi pravniki strinjajo, da neodreditev preiskovalne komisije, ki jo zahteva parlamentarna manjšina, pomeni neposredno kršitev 93. člena ustave, po katerem mora DZ odrediti preiskavo na zahtevo tretjine poslancev ali na zahtevo državnega sveta. Tudi poslovnik, ki ureja parlamentarno preiskavo, eksplicitno določa, da se morajo take preiskave razpisati brez glasovanja, je dodal.

Koaliciji je očital procesno oviranje, saj je preprečila odreditev preiskav s tem, ko ni potrdila dnevnega reda izrednih sej, na katerih je bila ta predvidena, v tretjem poskusu pa ti dve točki umaknila z dnevnega reda redne seje. Po Medveševih navedbah gre ne glede na argumente, da nihče ne more vplivati na poslance, ali bodo glasovali za ali proti dnevnemu redu, za neposredno kršitev ustave, ki nalaga, da se preiskava mora odrediti. "Tukaj se ta meja svobodnega mandata in svobodnega odločanja s strani poslancev zameji," meni.

Po besedah Boruta Sajovica (Svoboda) je zahteva za ustavno presojo poslovnika DZ edini način, na katerega lahko zavarujejo "demokratične standarde in vrednote, za katere smo se borili leta 1991". "Ni želje, da se razišče, zakaj se Slovenija podreja tujini, zakaj nas ogrožajo tuje tajne službe, in seveda ni interesa, da se razišče, kako se politika financira nezakonito. Državljanke in državljani temu lahko rečemo stop v nedeljo, ko smo štirikrat proti, druge poti ni," je prepričan Sajovic. Po njegovem mnenju Slovenija tone v diktaturo in avtokracijo.

"Ko koaliciji zmanjka argumentov, se enostavno loti opozicije proceduralno," pa je dogajanje glede odreditve preiskovalk in sklicevanja sej odborov na zahtevo opozicije komentiral Luka Goršek (SD). Tudi on je pozval k udeležbi na nedeljskih referendumih in glasovanju štirikrat proti, "da postavimo neko mejo tej strahovladi".