Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2040 ni pravni, ampak politični akt, ki ne ustvarja nobenih pravic in dolžnosti v pravnem smislu za kogarkoli, kot je to v primeru predlogov zakonov, je danes zatrdila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Po njenih besedah je namreč uresničevanje zavez iz resolucije odvisno od integritete in političnih zavez posameznikov.Zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer v 28. členu določa, da državni zbor ne more sprejeti dokončne odločitve, preden bi bila sprejeta odločitev na posvetovalnem referendumu.
"Ampak dokončna odločitev pomeni dokončna v smislu, da ustvarja neke pravno zavezujoče posledice, pravice, obveznosti za kogarkoli. Resolucija ni tak akt in mislim, da ni prav, da bi predlog za posvetovalni referendum oviral odločanje o političnem aktu," meni Klakočar Zupančičeva.Po njeni razlagi poslovnika mora DZ o predlogu za posvetovalni referendum odločiti v 30 dneh, kar tudi pomeni, da se bodo poslanci o njem opredeljevali šele po glasovanju DZ o resoluciji, ki sicer predvideva dvig obrambnih izdatkov.
Prejšnja praksa DZ, po kateri je vsak predlog za posvetovalni referendum blokiral delovanje parlamenta za najmanj 30 dni po njeni oceni ni bila pravilna, ni bila v koristi državljank in državljanov in je bila namenjena zgolj in samo oviranju parlamentarnega dela oziroma zakonodajnih postopkov. "In tega mislim, da ne smemo več dovoliti. V korist državljank in državljanov je, da parlament učinkovito dela in temu sem zavezana," je dejala. Takšno mnenje je, kot je spomnila, imela tudi pri glasovanju o resoluciji o JEK2.
Če bi do referenduma prišlo in bi bili na njem ljudje večinsko proti dvigu obrambnih izdatkov, pa bi bilo treba po njenem mnenju o tem temeljito razmisliti in upoštevati voljo ljudi, četudi rezultati posvetovalnega referenduma za DZ niso zavezujoči.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.