V razpravi so sodelujoči podali nekaj pripomb, zato je predsedujoči, minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, sicer na pobudo pripomb predstavnikov delodajalcev in sindikatov, sklenil, da bo še danes sklical tripartitno skupino ekspertov, ki bo strokovno izvedla popravke besedila za čistopis. Kljub podpisu izjave o usklajenosti predloga omenjenega zakona pa njegov 134. člen, ki opredeljuje čas delodajalčevega plačevanja nadomestil plače v primerih delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki nista povezani z delom, še vedno ostaja neusklajen. Delodajalci namreč vztrajajo pri izplačilu nadomestil za odsotnost do desetih delovnih dni, sindikati pa ne odstopajo od 30 dni.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je ob doseženem kompromisu izrazil zadovoljstvo, vendar poudaril, da je ta za delodajalce krut. Delavci bodo namreč v primerjavi z delavci v drugih evropskih državah po njegovem mnenju preveč zaščiteni. Vladi pa je očital neenako obravnavanje plač v gospodarstvu in negospodarstvu in dejal, da v proračun prispevajo vsi.
Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča je zakon moderen, hkrati pa zagotavlja ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi vidiki dela. "Upam si reči, da zakon vsebuje minimalne standarde," je poudaril in izrazil zadovoljstvo, da so zavrnili ameriški liberalni model. Zakona, ki bi absolutno zaščitil delavca pred šikaniranjem s strani delodajalca, ni bilo in ga žal tudi ne bo, je pripomnil Semolič, zato bo pri izvajanju tega zakona zelo pomembno tudi delo inšpekcijskih služb, sodstva, kodeksa obnašanja ter kulture nasploh.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Dušan Rebolj je povedal, da je zakon rezultat argumentiranega dialoga, ki je zasenčil nekatere druge organe, tudi v okviru parlamenta, zato je bolje, da se tudi v prihodnosti temeljne odločitve rešujejo v okviru socialnega dialoga. Zakon je rezultat usklajenosti, enotnosti in sodelovanja sindikatov, ki so bili pri uveljavljanju delavskih interesov uspešni. Zavrnil je tudi očitke, da naj bi se predstavniki sindikalnih central pogajali le za člane sindikatov. "Borimo se za vse delavce," je poudaril.
Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je bil zadovoljen, da so kompromis dosegli s konsenzom. "Ne zamenjujmo ideologije razrednega boja s partnerstvom," je opozoril in dodal, da delodajalci in delojemalci niso več nasprotniki. Zelo pomembno je, da v parlamentu ne bo prišlo do politiziranja na način, da bi posamezne politične stranke nabirale točke s prilizovanjem posamezni strani. Upa, da bo zakon v parlamentu dobil podporo, saj presega razredni boj.
Predsednica Koordinacije sindikatov negospodarskih dejavnosti Nevenka Lekše se je zavzela za uvrstitev pobude, ki bi sredstva, pridobljena od kazni za delodajalce, locirala k nevladnim organizacijam, in sicer za pravne in druge pomoči žrtvam nepravilnosti in šikaniranj.
Dimovski je ob koncu sklenil, da zakon odpira pot uravnoteženemu razvoju in socialni strukturi, ki je za slovensko družbo izjemnega pomena. Le ob upoštevanju dejstva, da so tuja gospodarstva naša konkurenca, bomo lahko dosegali uspehe tudi na mednarodnem trgu. "Socialni partnerji nismo nikoli pozabili, da za vsemi členi in analizami stojijo ljudje. To, da zakon delamo za ljudi, nam ni nikoli izginilo izpred oči," je poudaril.
